ИСТОРИСКО-КУЛТУРОЛОШКИОТ КОНТЕКСТ НА БОГОМИЛСТВОТО
Povzetek
The Bogomil movement in its authentic form appeared in the South-Western parts of Macedonia in the middle of 10th century. The main preacher and ideological creator was the priest Bogomil, whose initial activity is chronologically connected to the 30’s of 10th century. The idea of Bogomilsm as an authentic spiritual manifestation was probably due to his theoretical experiences and objective judgment, but the integral realization of this ideology with theological, dualistic, philosophical and cultural indications represents the result of many-years collective work with the closest associates and sympathizers. Priest Bogomil’s pragmatism lies mainly in his ability to coordinate his followers for a complete realization of Bogomilism as a movement and as a teaching. The existing of Bogomilsm in Macedonia took place until 15th century, and at the same time it was periodically adapting its concept of action depending on the current social, political, religious and ideological circumstances. The religious and dualistic concept of Bogomilsm also had an evident influence on the cultural and spiritual processes and tendencies in Macedonia and wider on the Balkans, Byzantium and in some way in the countries of Western Europe. The cultural aspects of the movement could be identified through the literary tradition (literary works with original Bogomil status and apocryphal texts), than philosophical tendencies and finally through the authentic folk heritage with dualistic character.
Prenosi
Literatura
Византия и Западна Европа в извори. София, 1967.
Ангелов Д. Богомилството / Д. Ангелов. София, 1993.
Ангелов Д. Философските възгледи на богомилите / Д. Ангелов // Известия на
института за българска литература. София, 1951. Тт. 3-4.
Ангеловска-Панова М. Богомилството во духовната култура на Македонија /
М. Ангеловска-Панова. Скопје, 2004а.
Ангеловска-Панова М. Догматско-филозофската оправданост на вегетаријанството во
еретичките средини во средниот век / М. Ангеловска-Панова // Филозофија.
Скопје, 2004б. 9.
Василев Г. Богомили, катари, лоларди-проводници на висока позиција на жената в
средновековието / Г. Василев // Родина. София, 1996. 4.
Василев Г. Български богомилски и апокрифни представи в английската средновековна
култура / Г. Василев. София, 2001.
Велев И. Македонскиот книжевен XIV век / И. Велев. Скопје, 1996.
Веселовский А. Литературное значение ереси / А. Веселовский //История ереси. М.,
2004.
Вражиновски Т. Народна митологија на Македонците / Т. Вражиновски. Скопје, 1998.
Т. II.
Иванов И. Богомилски книги и легенди (фототипно издание) / И. Иванов. София, 1970.
Кирило-Методиевска Енциклопедия. София, 1985. Т. II.
Кочев Н. Към въпроса на представителите на гностико-дуализма в Византия и на
Балканите през IX-XII в. и античната философия / Н. Кочев // Studia Balcanica.
София, 1979. 14.
Панов Б. Македонија – татковина на богомилството / Б. Панов // Средновековна
Македонија. Скопје, 1985. Т. III.
Петрович М.М. Помен богомила-бабуна у законоправилу светог Саве и Црква
Богомилска / М.М. Петрович // Историјски часопис. Београд, 1998. Књ. XLIV.
Ристовски Б. Кон прашањетоза причините за вракање на Климент Охридски од
бугарската престолнина во Македонија / Б. Ристовски // Климент Охридски и
улогата на Охридската книжевна школа во развитокот на словенската просвета.
Скопје: МАНУ, 1989.
Татакис В. Историја на византиската филозофија / В. Татакис. Скопје, 1998.
Angelovska-Panova М. The Role of the Women in the Bogomil Circles in Comparison with
the Traditional Status Established with the Christian Religion / М. Angelovska-Panova //
Balcanistic Forum. Blagoevgrad, 2002. XI.
Annae Comnenae. Alexiadis libri XV / Annae Comnenae / ed. J. Schopen. Bonn, 1839.
Barber M. The Cathars. Dualist Heretics in Languedoc in the High Middle Age / М. Barber.
Longman, 2000.
Elijade M. Istorija verovanja i religiskih ideja / M. Elijade. Beograd, 1991. Vol. 2.
Hamilton B. Wisdom from the East / B. Hamilton // Heresy and Literacy, 1000-1530 / eds.
P. Biller and A. Hudson. Cambridge, 1994.
Lambert М. The Cathars / М. Lambert. Oxford, 1998.
Obolensky D. The Byzantine Commonwealth / D. Obolensky. London, 1971.
Rigo A. Il processo del Bogomili Basilio (1099 CA): una riconsiderazione / A. Rigo //
Orientalia Christiana Periodica. Roma, 1992. Vol. 58/1.
Roach A. The Devil's World, Heresy and Society 1100-1300 / A. Roach. Longman, 2005.
Stoyanov Y. The Hidden Tradition in Europe / Y. Stoyanov. Arcana, 1994.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.