СЕМАНТИКА НЕОПРЕДЕЛЕННЫХ МЕСТОИМЕНИЙ В ХОРВАТСКОМ И МАКЕДОНСКОМ ЯЗЫКАХ
(местоимения с префиксом ро-/по-)
Povzetek
The paper deals with the semantics of indefinite pronouns with the prefix po- in the Croatian language (poneki, pokoji) and the prefix no- in the Macedonian language (понекоj, понешто) as well as their functions within the limits of the category of definiteness/indefiniteness. Grammatical descriptions do not regard these pronouns as indefinite ones, while their usage in modern texts testifies to the fact of their having specific functions. Pronouns with the prefix ро-/по- are usually used in the contexts of weak definiteness and existentiality, but are never used in the contexts of uncertainty. In the existentional meaning they cannot be used in situations with an unknown participant, but are widely presented in the situation of distributivity, in the plan of the future time and in the situation-alternative. Besides, in their existentional usage the pronouns acquire an additional meaning of sporadicity, dispersion in time and space, a small or approximate number of singled-out elements. The usage of the ро- /по-pronouns within noun-groups of generic status is very rare. As to the category of number, the pronouns in question are plurally-marked, and their usage in plural noun-phrases is redundant, that is why singular nounphrases with a pronoun related to a plural denotate are prevailing in texts.
Prenosi
Literatura
916 с.
Конески. Б. 1982. Граматика на македонскиот литературен jазик.
Култура: Скопjе. 551 с.
Македонско-русский словарь. Македонско-руски речник. 1997. Т.1, АМб 569 с.; т.2, Н-П, 527 с.; т.3, Р-Ш, 589 с. Ред. Р.П. Усикова. Детска
радост, МАНУ: Скопје.
Минова-Ѓуркова. Л. 1994. Синтакса на македонскиот стандарден jазик.
Радинг: Скопjе. 308 с.
Падучева. Е.В. 1985. Высказывание и его соотнесенность с
действительностью. Наука: Москва. 271 с.
Поварницина. М. 1996. Неопределени заменки со значење
„неизвесност” во македонскиот и рускиот јазик. во ХХII Научна
дискусија. ХХVIII семинар за македонски јазик, литература и култура.
Скопје. С. 411-416.
Правопис на македонскиот литературен jазик. 1979. Просветно дело:
Скопjе. 620 с.
Речник на македонскиот јазик со српскохрватски толкувања. 1961-
1966. Ред. Б.Конески. Македонска книга: Скопје.
Тополињска. З. 1974. Граматика на именската фраза во
македонскиот литературен jазик. Род, броj, посоченост. МАНУ:
Скопjе. 156 с.
Усикова. Р.П. 1985. Македонский язык. Грамматический очерк,
тексты для чтения с комментариями и словарем. Македонска книга:
Скопjе. 240 с.
Anić. V. 1994. Rječnik hrvatskoga jezika. Novi Liber: Zagreb.
Babić. S., Finka. B., Moguš. M. 1996. Hrvatski pravopis. 4. izd. Školska
knjiga: Zagreb. 480 с.
Barić. Е… [et al.]. 1997. Hrvatska gramatika. 2. izd. Školska knjiga:
Zagreb. 683 с.
Babić. S., Brozović. D. … [et al.]. 1991. Povijesni pregled, glasovi i oblici
hrvatskoga književnog jezika: nacrti za gramatiku. Urednici R. Katičić,
A. Šikić. HAZU: Globus: Zagreb. 741 c.
Silić. J., Pranjković. I. 2005. Gramatika hrvatskoga jezika: za gimnazije i
visoka učilišta. Školska knjiga: Zagreb. 422 c.
Težak. S., Babić. S. 1996. Gramatika hrvatskoga jezika: priručnik za
osnovno jezično obrazovanje. 11.izd. Školska knjiga: Zagreb. 296 с.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
