VPLIV BESEDILA NA RAZUMEVANJE SLIK
Povzetek
The understanding, retention and recollection of learning materials depends on complex interactions between the cognitive and motivational characteristics of the recipient, in particular his/her knowledge, learning strategies and standpoints on the one hand, and, on the other, the way information is presented in the learning material, e.g. type of content, organisation and sequence. Integrative processing depends on formal characteristics of the text or picture, which more or less speed up the processes of connecting information from both sources. This involves the question of the structural complementarity of the learning material. Some organisational parts of the text, for example headings, abstracts and picture captions, may direct the reader’s attention to the pictures. We talk about structural complementarity when, for example, a picture or a sentence is used to direct the reader’s attention to a scheme that allows him/her to understand the content of the other medium. One of the main conditions of integrative processing is therefore an explicit direction from one medium to the other, usually from the text as the principal medium to the illustration.
Prenosi
Literatura
Pictures. Memory and Cognition, 3. 216-220.
Friedman, A. (1979). Framing pictures: The role of knowledge in automatized encoding
and memory for gist. Journal of Experimental Psychology, 108, 316-355.
Goodale, M.A. & Milner, A.D. (2004). Sight Unseen: An Exploration of Conscious
and Unconscious Vision. Oxford: Oxford University Press.
Hornby, P.A. (1974). Surface Structure and Presupposition. Journal of Verbal Learning
and Verbal Behavior, 13. 530-538.
Jörg, S. & Hörmann, H. (1978). The Influence of General and Specific Verbal Labels on
the Recognition of Labeled and Unlabeled Parts of Pictures. Journal of Verbal
Learning and Verbal Behavior, 17. 445-454.
Katz, E., Blumler, J. G. & Gurevitch, M. (1974). Utilization of mass communication by
the individual. V: J. G. Blumler & E. Katz (Eds.), The Uses of Mass communications:
Current Perspectives on Gratification Research. Beverly Hills: Sage. 19-32.
Lewin, K., Lippitt, R., & White, R. K. (1939). Patterns of aggressive behaviors in
experimentally created social climates. Journal of Social Psychology, 10, 271-
299.
Milner, A.D. & Goodale, M.A. (2006). The Visual Brain in Action, Second Edition.
Oxford: Oxford University Press.
Molitor, S., Ballstaedt, S.-P. & Mandl, H. (1989). Problems in knowledge acquisition
from text and pictures. V: H. Mandl & J.R. Levin (Eds.), Knowledge Acquisition
from
Text and Pictures. Amsterdam: Elsevier (North-Holland). 3-35.
Paivio, A. (1971). Imagery and Verbal Processes. New York: Holt, Rinehart &
Winston.
Paivio, A (1986). Mental representations: a dual coding approach. Oxford: Oxford
University Press.
Rigney, J.W. (1978). Learning strategies: A theoretical perspective. V: H.F. O’Neil
(Ed.), Learning strategies. New York: Academic Press. 165-205.
Rigney, J.W. (1980). Cognitive learning strategies and dualities in information
processing. V: R.E. Snow, R. Federico, & W.E. Montague (Eds.), Aptitude,
learning, and instruction. Hillsdale, NJ: Erlbaum. 315-343.
Schnotz, W. & Kürschner, C. (2007). A Reconsideration of Cognitive Load Theory.
Educational Psychology Review, 19. 401-539.
Salomon, G. (1981). Communication and education: Social and psychological
interactions. Beverly Hills, CA: Sage Publication.
Salomon, G. (1994). Interaction of media, cognition, and learning. Hillsdale,
NJ:Erlbaum.
Vizjak Pavšič, M. (1993). The Comprehension of Knowledge Bases as a Factor of
Effectiveness of Expert Systems for Decision Support. III Alps-Adria Symposium of
Psychology, Ljubljana, 2-5 June 1993.
Vizjak Pavšič, M. (2006). Razumevanje in reprezentacija znanja. V: T.I. Jerofejeva
(ur.), J. Mojsieva-Guševa (ur.), Ž. Knap (ur.), Filologičeskie zametki. Vyp. 4:
mežvuzovskij sbornik naučnyh trudov. Perm: Permskij gosudarstvennyj
universitet; Skopje: Institut za makedonska literatura; Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, 1, 50-59.
Vizjak Pavšič, M. (2007). Pridobivanje znanja iz besedil in slik. V: J. Mojsieva-Guševa
(ur.), Ž. Knap (ur.). Filološki studii. 5. Skopje: Institut za makedonska literatura:
Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij", Filološki fakultet "Blaže Koneski"; Perm:
Permskij gosudarstvennyj universitet; Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta; Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet, 1, 72-81.
Weidenmann, B. (1989). When good pictures fail: an information-processing approach
to the effect of illustrations. V: H. Mandl & J.R. Levin (Eds.), Knowledge Acquisition
from Text and Pictures. Amsterdam: Elsevier (North-Holland). 157-170.
Zhaoping L. & Guyader N. (2007). Interference with bottom-up feature detection by
higher-level object recognition. Current Biology, 17. 26-31.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
