SLOBODAN TIŠMA, UMETNIK U PRVOM LICU
Povzetek
Rad je zamišljen kao primer čitanja književnosti koja nastaje kao romantizovana dokumentacija „nevidljive“ umetničke prakse, odnosno, umetnosti koja teži da se izjednači sa životom. Umetnost novosadskog kruga (Vladimir Kopicl, Slobodan Tišma, Miroslav Mandić, Božidar Mandić, Vojislav Despotov, Judita Šalgo, Mirko Radojičić i drugi) primer je oslanjanja konceptualnih i „siromašnih“ praksi (arte povera) na dokumentarnu snagu književnosti. Međutim, neobičnost ove književnosti nije sadržana samo u njenoj sposobnosti da konzervira „nevidljive“ umetničke prakse. Ono što joj je svojstveno jeste jedan novi tip pripovedača i junaka, a to je „umetnik u prvom licu“, umetnik koji upravo „radi“ pred čitaocem, izvodi literarni performans. U ovom slučaju, „umetnik u prvom licu“ jeste Slobodan Tišma.
Prenosi
Literatura
[Tišma, Slobodan. (2016). Ljudi pišu knjige misleći da će time njihov život dobiti na značaju (ptilog) [People write books thinking that this will make their life meaningful]. In Piknik za Irmu (zbornik motiva) [Picnic for Irma (collection of motifs)]. Marković, Bојаn, Mitrović, Tamara (Eds.). Beograd: Dom kulture Studentski grad. 71-72.]
Росић, Татјана. (2014). (Анти)утопије тела: репрезентација маскулинитета у савременој српској прози. Београд: Иститут за књижевност и уметност.
[Rosić, Таtјаnа. (2014). (Anti)utopije tela: reprezentacija maskuliniteta u savremenoj srpskoj prozi [(Anti)utopias of the body: a representation of masculinity in contemporary Serbian prose]. Beograd: Institut za književnost i umetnost.]
Arto, Antonen. (1971). Pozorište i njegov dvojnik [Theater and its counterpart]. Transl. Mirjana Miočinović. Beograd: Prosveta.
Brebanović, Predrag. (2006). Podrumi marcipana: čitanje Bore Ćosića [Marzipan Cellars: Reading by Bora Ćosić]. Beograd: Fabrika knjiga.
Delez, Ž, Gatari F. (1990). Anti-Edip: kapitalizam i shizorenija [Anti-Oedipus: Capitalism and Schizorenia]. Transl. Ana Moralić. Sremski Karlovci; Novi Sad: Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića.
Denegri, Ješa. (1983). Govor u prvom licu – isticanje individualnosti umetnika u novoj umetničkoj praksi 70-ih godina [First Person Speech – Highlighting the Individuality of the Artist in the New Art Practice of the 70's]. In Nova umetnost u Srbiji 1970-1980: pojedinci, grupe, pojave [New Art in Serbia 1970-1980: individuals, groups, phenomena]. Beograd: Muzej savremene umetnosti. 7-13.
Danto, Arthur C. (1991). Preobražaj svakidašnjeg – filozofija umjetnosti [The transformation of the everyday – the philosophy of art]. Transl. Vanda Božičević. Zagreb: Kruzak.
Groys, Boris. (2006). Umjetnost u doba biopolitike – od umjetničkog djela ka umjetničkoj dokumentaciji [Art in the Age of Biopolitics – From Artwork to Artistic Documentation]. In Učiniti stvari vidljivima – strategije suvremene umjetnosti [Make things visible – contemporary art strategies]. Transl. Nada Beroš. Zagreb: MSU. 7-28.
Kopicl, Vladimir. (2006). Writings of Death and Entertainment: Textual Body and (De)composition of Meaning in Yugoslav Neo-avant-gardr and Post-avant- garde Literature 1968-1991. In Impossible histories – Historical Avant-gardes, Neo-avant-garde, and Post-avant-garde in Yugoslavia, 1918-1991. Đurić, Dubravka, Šuvaković, Miško (Eds.). Cambridge; London: MIT Press. 96-119.
Mandić, Božidar. (1997). Porodica Bistrih potoka [Quick Stream Family]. Novi Sad: Prometej.
Milenković, Nebojša. (2007). Vladimir Kopicl. Ništa još nije ovde ali neki oblik već može da mu odgovara [Vladimir Kopicl. Nothing is here yet, but some form may respond him already]. Novi Sad: Muzej savremene umetnosti Vojvodine.
Radojičić, Mirko. (1978). Aktivnost grupe KOD [KOD group activity]. In Nova umjetnička praksa 1966-1978 (dokumenti 3-6) [New Art Practice 1966-1978 (Documents 3-6)]. Marijan Susovski (Ed.). Zagreb: Galerija suvremene umjetnosti. 36-45.
Tišma, Slobodan. (1995). Marinizmi [Marinism]. Ruža lutanja.
Tišma, Slobodan. (1997). Vrt kao to [A garden like that]. Ruža lutanja.
Tišma, Slobodan. (2010). Neoficijalni blog o Slobodanu Tišmi [Unofficial blog
about Slobodan Tishma]. URL: http://slobodantisma.blogspot.com/2010/03/samostalni-radovi-slobodana-tisme- u.html (pristupljeno April 8, 2019).
Tišma, Slobodan. (2012) a. Pitoma religiozna razmišljanja (Blues Diary) [Tame Religious Thinking (Blues Diary)]. Novi Sad: Kulturni centar Novog Sada.
Tišma, Slobodan. (2012) b. Urvidek – niskobudžetna proza [Urvidek – low-budget prose]. Novi Sad: Kulturni centar Novog Sada.
Tišma, Slobodan. (2012) c. Quattro stagioni plus – travestirana staromoderna ispovest s onu stranu groba [Quattro stagioni plus – a travesty old-fashioned confession beyond the grave]. Novi Sad: Kulturni centar Novog Sada.
Tišma, Slobodan. (2012) d. Bernardijeva soba – za glas (kontratenor) i orkestar [Bernardi's Room – for voice (countertenor) and orchestra]. Novi Sad: Kulturni centar Novog Sada.
Tišma, Slobodan. (2014). Velike misli malog Tišme (intervjui 1994-2014) [Big Thoughts of Little Tishma (Interviews 1994-2014)]. Zrenjanin: Gradska narodna biblioteka „Žarko Zrenjanin“.
Todosijević, Raša. (1983). Performans [Performance]. In Treći program [The third program] No. 56. Treći program Radio Beograda. Beograd. 57-61.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
