ASIMETRIČNO PROCESIRANJE PREDOČIVOSTI U MENTALNOM LEKSIKONU HRVATSKIH AFAZIČARA I ZDRAVIH GOVORNIKA
Povzetek
U literaturi se smatra kako asimetrija u procesiranju visokopredočivih i niskopredočivih leksičkih jedinica proizlazi iz organizacije mentalnoga leksikona te je povezana s organizacijom pojmovnoga sustava. Neovisno o tipu reprezentacije (verbalnom ili neverbalnom), dvostruki reprezentacijski put konkretnih imenica u mentalnom leksikonu u opreci je prema jednostrukom putu verbalne reprezentacije apstraktnih imenica. Stoga se u literaturi smatra kako navedena dvostrukost olakšava i ubrzava procesiranje konkretnih riječi, dok postojanje samo jednog puta usporava usporava i otežava procesiranje apstraktnih riječi. Cilj je ove rasprave istražiti postoji li statistički značajna razlika u semantičkom procesiranju visokopredočivih i niskopredočivih riječi u pacijenata s afazijom u usporedbi sa zdravim ispitanicima kojima su stimulusi prikazani u vizualnom i u auditivnom modalitetu. Istraživanje je provedeno na temelju testova specifično projektiranih za ispitivanje procesiranja leksičkoga obilježja predočivosti. Riječ je o testovima iz baterije PALPA prilagođenima za hrvatski jezik (testovi procjene sinonima u auditivnom i u pisanom modalitetu te test semantičkih asocijacija riječi). Kako bi se smanjio efekt perceptivnog oštećenja, provedena su i dva dodatna istraživanja za ispitivanje razumijevanja, i to test spajanja riječi i slike, ponovo i u govorenom i u pisanom modalitetu. U istraživanje je uključeno 60 govornika hrvatskoga jezika, 30 osoba s afazijom i isto toliko zdravih ispitanika. Tijekom istraživanja se pokazala statistički značajna razlika između eksperimentalne i kontrolne skupine. Rezultati osoba s afazijom u ispitivanju niskopredočivih riječi bili su znatno niži od rezultata kontrolne skupine. Razlike u raspoznavanju semantičkih odnosa između niskopredočivih riječi osoba s afazijom potvrđuju postojanje razlike u organizaciji puteva procesiranja niskopredočivih i visokopredočivih riječi. Dodatno se pokazalo kako osobe s afazijom, posebno Brokinom, imaju poteškoća s procesiranjem složenih psiholingvističkih zadataka i zadataka složene gramatičke i semantičke strukture.
Prenosi
Literatura
Bird H., Franklin, S., & Howard, D. (2001). Age of acquisition and imageability ratings for a large set of words, including verbs and function words. Behavior Research Methods, Instruments, & Computers, 33, 73–79. doi:10.3758/BF03195349
Bock, K. & Levelt, W. (1994). Language production. Grammatical encoding. In: Handbook of psycholinguistics, ed. M. A. Gernsbacher. Academic Press.
Caramelli, Nicoletta, Annalisa Setti and Donatella D. Maurizzi (2004). Concretet and Abstract Concepts in School Age Children. Psychology of Language and Communication 2004, Vol. 8, No. 2, 19-34.
Coltheart, M. (1981). The MRC psycholinguistic database. Quarterly Journal of Experimental Psychology, 33, 497–505. doi:10.1080/ 14640748108400805
Cortese, M. J. & Fugett, A. (2004). Imageability ratings for 3,000 monosyllabic words. Behavior Research Methods, Instruments, & Computers, 36, 384–387. doi:10.3758/BF03195585
Dellantonio, Sara, Claudio Mulatti, Luigi Pastore and Remo Job (2014). Measuring inconsistencies can lead you forward: Imageability and the x-ception theory. Frontiers in Psychology, July 2014, Vol 5, Article 708, 1-9. doi: 10.3389/fpsyg.2014.00708.
Della Rosa, P. A., Catricalà, E., Vigliocco, G., & Cappa, S. F. (2010). Beyond the abstract–concrete dichotomy:Mode of acquisition, concreteness, imageability, familiarity, age of acquisition, context availability, and abstractness norms for a set of 417 Italian words. Behavior Research Methods, 42, 1042–1048. doi:10.3758/BRM. 42.4.1042
Desrochers, A. & Thompson, G. L. (2009). Subjective frequency and imageability ratings for 3,600 French nouns. Behavior Research Methods, 41, 546–557. doi:10.3758/BRM.41.2.546
Erdeljac, Vlasta, Sekulić Sović, Martina, Willer-Gold, Jana, Biočina, Zdravka, Čolović, Nina, Dragojević, Ema, Feldman, Eva, Jelovac, Tara, Masnikosa, Irina, Rosandić, Dorotea (2014). Leksičko obilježje predočivosti u mentalnom leksikonu osoba s afazijom, Govor: časopis za fonetiku, 31, 1; 29-47
Frattali, C. M., Thompson C. M., Holland A. L., Wohl C. B., Ferketic M. M. (1995). The FACS of life ASHA facs - a functional outcome measure for adults. ASHA 37(4): 40-46.
Gerber, S. and Gurland, G. B. (1989). Applied Pragmatics in the Assessment of Aphasia. Seminars in Speech and Language. Issue 4. doi: 10.1055/s-00000076.
Goldstein, Gerald and Beers, Sue R. (eds). (2003). Comprehensive Handbook of Psychological Assessment, Intellectual and Neuropsychological Assessment. Wiley
Goodglass, Harold & Wingfield, Arthur (1997). Neuroanatomical and Cognitive Correlates. A volume in Foundations of Neuropsychology. Elsevier.
Gvion, A. & N. Friedmann (2013). A selective deficit in imageable concepts: a window to the organization of the conceptual system; Frontiers in human neuroscience; 7; 1-13.
Jackendoff, Ray (1972). Semantic Interpretation in Generative Grammar. Cambridge, MA: MIT Press.
Kay, J. et al. (1992). Psycholinguistic Assessment of Language Processing in Aphasia (PALPA). London: Lawrence Erlbaum Associates.
Kay et al. (1996). Psycholinguistic assessments of language processing in Aphasia (PALPA): An introduction. Aphasiology 10(2):159-180
Lesser, Rut and Milroy, Lesley (1993). Linguistics and Aphasia: Psycholinguistic and Pragmatic Aspects of Intervention. Routledge.
Libben, Gary (2008). Disorders of lexis. in: Stemmer, Brigitte and Harry A. Whitacker (eds.) Handbook of the neuroscience of language. 147-154.
Lind, M., H. G., Hansen, P., Holm, E.,&Mevik, B.-H. (2015). Norwegian words: A lexical database for clinicians and researchers. Clinical Linguistics and Phonetics, 29, 276–290.
Nickels, Lindsay and Howard, David (1995). Aphasic Naming - What Matters. Neuropsychologia 33(10):1281-1303.
Noordzij M., Tripepi G., Dekker, F. W., Zoccali, C., Tanck, M. W., Jager, K. J. (2010). Sample size calculations: basic principles and common pitfalls. Nephrol Dial Transplant 25(10):3461-2.
Paivio, A., Yuille, J. C.,& Madigan, S. A. (1968). Concreteness, imagery, and meaningfulness values for 925 nouns. Journal of Experimental Psychology, 76 (1, Pt. 2), 1–25. doi:10.1037/h0025327
Paivio, Allan (1971). Imagery and Language, in: Imagery: Current Cognitive Approaches, ed. Sydney Joelson Segal, Academic Press. 9-35.
Paivio, Allan (1986, 1990, 1991). Mental representations: A dual coding approach. New York: Oxford University Press.
Paivio, Allan (2010). Dual coding theory and the mental lexicon, The Mental Lexicon; 5 (2); 205–230.
Peti-Stantić, Anita; Erdeljac, Vlasta; Willer-Gold, Jana (2014). Imagebility Asymetry in Mental Lexicon of Croatian Aphasics and Healthy Speakers, The ninth international conference on the mental lexicon, poster presentation at Brock University, MacMaster University.
Peti-Stantić, Anita, Erdeljac, Vlasta, Willer Gold, Jana (2015). Complexity matters: semantic availability of Croatian Broca’s aphasics. Psycho- and neurolinguistic approaches to the grammar- lexicon distinction, Copenhagen, Danska (conference presentation) http://bib.irb.hr/datoteka/817375.PETI-STANTIC_et_al._COMPLEXITY_MATTERS_COPENHAGEN_2015.pdf
Plaut, D. C. and Shallice, T. (1991). Preservative and semantic influences on visual object naming errors in optic aphasia: A connectionist account. Journal of Cognitive Neuroscience, 5, 89–117.
Rofes, A., deAguiar V., & Miceli G. (2015). A minimal standardization setting for language mapping tests: An Italian example. Neurological Sciences, 36, 1113–1119.
Rofes, Adrià, Lilla Zakariás, Klaudia Ceder, Marianne Lind, Monica Blom Johansson, Vânia de Aguiar, Jovana Bjekić, Valantis Fyndanis, Anna Gavarró, Hanne Gram Simonsen, Carlos Hernández Sacristán, Maria Kambanaros, Jelena Kuvač Kraljević, Silvia Martínez-Ferreiro, İlknur Mavis, Carolina Méndez Orellana, Ingrid Sör, Ágnes Lukács, Müge Tunçer, Jasmina Vuksanović, Amaia Munarriz Ibarrola, Marie Pourquie, Spyridoula Varlokosta, David Howard (2017). Imageability ratings across languages, Behavior Research Methods, Springer Verlag, 1-11. doi: 10.3758/s13428-017-0936-0
Sabsevitz, D. S. et al. (2005). Modulation of semantic system by word imageability; NeuroImage; 27; 188–200.
Simonsen, H. G., Lind, M., Hansen, P., Holm, E.,& Mevik, B.-H. (2013). Imageability of Norwegian nouns, verbs and adjectives in a crosslinguistic perspective. Clinical Linguistics & Phonetics, 27, 435–446. doi:10.3109/02699206.2012.752527
Schock, J., Cortese, M. J., & Khanna, M. M. (2012). Imageability estimates for 3,000 disyllabic words. Behavior Research Methods, 44, 374–379. doi:10.3758/s13428-011-0162-0
Snedeker, Jesse (2009). Word Learning. in Encyclopedia of Neuroscience. ed. Larry R. Squire, Amsterdam: Elsevier, 503-508.
Stemmer, Brigitte and Harry A. Whitaker (eds.) (2008). Handbook of the Neuroscience of Language. Elsevier.
Wertz, Robert T. (1996). Aphasia in acute stroke: Incidence, determinants, and recovery, Annals of Neurology, 129-130. doi: 10.1002/ana.410400125
Seyhan, Azade. 2001. Writing Outside the Nation. Princeton, Oxford: Princeton University Press.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
