We are pleased to present the two new issues of the international Slavic online journal „Philological Studies“. The first issue of the 2024 edition presents papers focusing on the everyday and the unusual in narratives, religious language, environmental themes in children’s picturebooks, comparative phraseology and the representation of military and war themes in the Yugoslav punk movement and the New Wave. Linguistic research focuses on constructions in Slavic lan­guages. The second issue deals with trauma in literature and examines re-traumatization after memory, collective traumas such as natural disasters and wars, and the treatment of loss in contemporary poems and novels. Sixteen articles in total have been published in this year’s edition. This year, the edition was edited by the Institute of Literature and Art from Belgrade (Serbia) in cooperation with its partners: the Institute of Macedonian Literature at the University of „St. Cyril and Methodius“ in Skopje (Macedonia); the Faculty of Philosophy at the University of Zagreb (Croatia); and the Faculty of Philosophy at the University of Ljubljana (Slovenia). On this occasion, we would like to thank everyone who participated in the creation of this year’s „Philological Studies“, especially the authors, who, with their contri­butions, once again confirmed the importance of regional and inter­national connections in the field of humanities.

We are pleased to present the two new issues of the international Slavic online journal „Philological Studies“. The first issue of the 2024 edition presents papers focusing on the everyday and the unusual in narratives, religious language, environmental themes in children’s picturebooks, comparative phraseology and the representation of military and war themes in the Yugoslav punk movement and the New Wave. Linguistic research focuses on constructions in Slavic lan­guages. The second issue deals with trauma in literature and examines re-traumatization after memory, collective traumas such as natural disasters and wars, and the treatment of loss in contemporary poems and novels. Sixteen articles in total have been published in this year’s edition. This year, the edition was edited by the Institute of Literature and Art from Belgrade (Serbia) in cooperation with its partners: the Institute of Macedonian Literature at the University of „St. Cyril and Methodius“ in Skopje (Macedonia); the Faculty of Philosophy at the University of Zagreb (Croatia); and the Faculty of Philosophy at the University of Ljubljana (Slovenia). On this occasion, we would like to thank everyone who participated in the creation of this year’s „Philological Studies“, especially the authors, who, with their contri­butions, once again confirmed the importance of regional and inter­national connections in the field of humanities.

Pred vami je spletna izdaja dveh novih številk Filoloških pripomb, mednarodne slavistične revije. Prva številka povzema dosedanje mednarodno sodelovanje in povezovanje znanstvenih in izobraževalnih ustanov. V tej številki je objavljena podrobna bibliografija vseh prispevkov, ki so bili doslej objavljeni v Filoloških pripombah. Bibliografijo je skrbno pripravila Tamara Ќupeva.

Druga številka združuje petindvajset prispevkov o slovanskih književnostih, jezikih, kulturah in kulturni zgodovini.

Letošnjo dvojno številko je pripravilo uredništvo Inštituta za makedonsko književnost Univerze Sv. Cirila in Metoda iz Skopja (Makedonija) v sodelovanju s partnerji: Filolozofsko fakulteto Univerze v Zagrebu (Hrvaška), Inštitutom za književnost in umetnost iz Beograda (Srbija) ter Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (Slovenija).

Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri nastajanju letošnje dvojne številke, še posebej pa avtorjem, ki so s svojimi prispevki znova potrdili pomen regionalnega in mednarodnega povezovanja na področju humanistike.

Bibliography of first 20 years

Spoštovani,

pred vami je spletna izdaja dveh novih številk Filoloških pripomb, ki v letu 2022 praznujejo dvajseto obletnico. Prva številka je tematska, posvečena pa je aktualni filološki in semiotični temi "Raznolikost kodov v jeziku, literaturi in kulturi". Prispevki, ki se nanašajo na tematsko številko z različnih metodoloških stališč obravnavajo številne vidike aktualnih in v marsičem privlačnih tem raznolikosti kodov besedil sodobne kulture.

Druga številka, ki ni tematska, združuje prispevke o slovanskih književnostih, jezikih, kulturah in kulturni zgodovini. V obeh številkah smo ohranili stalne rubrike naše revije: Filozofsko-kulturni problemi, Zgodovina in filologija, Jezik v zgodovinsko-kulturnem kontekstu, Književnost v medkulturnem kontekstu, Sodobna družba v kulturi, jeziku in književnosti, Jezikoslovje. Didaktika poučevanja jezikov, Recenzije, poročila in zapiski.

Letošnjo dvojno številko je pripravilo uredništvo s Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu ob podpori in sodelovanju s partnerji: z Inštitutom za makedonsko literaturo Univerze Sv. Cirila in Metoda iz Skopja (Makedonija), Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (Slovenija) in Inštitutom za književnost in umetnosti iz Beograda (Srbija).

Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri nastajanju letošnje dvojne številke, še posebej pa avtorjem, ki so s svojimi prispevki znova potrdili pomen regionalnega in mednarodnega povezovanja na področju humanistike.

Dear colleagues,

We present the new, twentieth volume of the international online Slavistics journal Philological Studies. In agreement with other journal editorial boards, members of this year's main editorial board decided to dedicate the first issue to the topic of Polycode in language, literature, and culture.

All submissions are peer-reviewed

Published twice a year

This issue is supported by the Ministry of Culture of the Republic of North Macedonia

Address:

Institute of Macedonian Literature

(for Philological Studies)

Grigor Prlichev 5, POBox 455

1000 Skopje

Republic of North Macedonia

Phone/fax ++389 2 3220-309

e-version of the journal at:

https://journals.ukim.mk/index.php/philologicalstudies/

Skopje, 2022

Spoštovani,

pred vami je spletna izdaja dveh novih številk Filoloških pripomb (19. letnik), mednarodne slavistične elektronske revije. Prva številka je tematska (Spekter mladinskih literatur in kultur v slovanskem prostoru), posvečena pa je raziskovanju mladinskih literatur in kultur v slovanskem prostoru v sodobnosti in preteklosti, tako znotraj posameznih nacionalnih kultur kot primerjalno, v okviru naslednjih tematskih področij: jezik v mladinskem leposlovju; jezik mladine, slovanske mladinske književnosti: klasiki, sodobni klasiki in sodobni avtorji; ilustracije in slikanice; vrednotenje mladinskih književnosti; trendi sodobne mladinske književnosti; mladinski literarni sistem; medkulturno posredovanje in prevajanje mladinskih literarnih besedil ter recepcija v ciljni kulturi; problemske teme v mladinski književnosti. Prispevki so v prvi številki razdeljeni na pet stalnih rubrik Filoloških pripomb, največ jih je v rubriki Književnost v medkulturnem kontekstu.

Druga številka, ki ni tematska, združuje prispevke o slovanskih književnostih, jezikih, kulturi in kulturni zgodovini. Zbrali smo prispevke številnih avtorjev iz več evropskih centrov, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo.

Dvojno številko revije je pripravilo uredništvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Slovenija), ob podpori in sodelovanju s stalnimi partnerji: z Inštitutom za makedonsko literaturo Univerze Sv. Ciril in Metod iz Skopja (Makedonija), Filozofsko fakulteto Univerze v Zagrebu (Hrvaška) in Filološko fakulteto Permske državne univerze (Rusija) in Inštituta za književnost in umetnosti iz Beograda.

Spoštovani,

pred vami je spletna izdaja dveh novih številk Filoloških pripomb (19. letnik), mednarodne slavistične elektronske revije. Prva številka je tematska (Spekter mladinskih literatur in kultur v slovanskem prostoru), posvečena pa je raziskovanju mladinskih literatur in kultur v slovanskem prostoru v sodobnosti in preteklosti, tako znotraj posameznih nacionalnih kultur kot primerjalno, v okviru naslednjih tematskih področij: jezik v mladinskem leposlovju; jezik mladine, slovanske mladinske književnosti: klasiki, sodobni klasiki in sodobni avtorji; ilustracije in slikanice; vrednotenje mladinskih književnosti; trendi sodobne mladinske književnosti; mladinski literarni sistem; medkulturno posredovanje in prevajanje mladinskih literarnih besedil ter recepcija v ciljni kulturi; problemske teme v mladinski književnosti. Prispevki so v prvi številki razdeljeni na pet stalnih rubrik Filoloških pripomb, največ jih je v rubriki Književnost v medkulturnem kontekstu.

Druga številka, ki ni tematska, združuje prispevke o slovanskih književnostih, jezikih, kulturi in kulturni zgodovini. Zbrali smo prispevke številnih avtorjev iz več evropskih centrov, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo.

Dvojno številko revije je pripravilo uredništvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Slovenija), ob podpori in sodelovanju s stalnimi partnerji: z Inštitutom za makedonsko literaturo Univerze Sv. Ciril in Metod iz Skopja (Makedonija), Filozofsko fakulteto Univerze v Zagrebu (Hrvaška) in Filološko fakulteto Permske državne univerze (Rusija) in Inštituta za književnost in umetnosti iz Beograda.

Spoštovani,

pred vami je spletna izdaja dveh novih številk Filoloških pripomb (18. letnik), mednarodne slavistične elektronske revije. Letos se je glavno uredništvo v dogovoru z drugimi uredništvi odločilo, da bo prva številka posvečena temi Med travmo in izgnanstvom, med nostalgijo in povratkom. Poudarek je bil na raziskovanju pojma izgnanstva, aktualne teme sodobnosti, ki je povezana s časovnim, kulturnim in fizičnim občutkom odtujenosti posameznika v postmodernem svetu, v času nestabilnih in spremenljivih identitet v izgnanstvu. Tematska številka opozarja tudi na problem spomina in pozabe, travme in nostalgije, časa in prostora, duhovne ali socialne izoliranosti. Cilj tematskе številke je ponuditi analizo izgnanstva kot pomembnega in fascinantnega vidika sodobne kulture in spodbuditi večstransko raziskovanje pojmov izgnanstva in zapuščanja – z zemljepisnega, časovnega, telesnega in konceptualnega vidika. O aktualnosti omenjene problematike priča veliko število prispelih besedil, različnih pristopov in metodoloških usmeritev. Prispevki so razdeljeni na šest stalnih rubrik Filoloških pripomb.

Druga številka, ki ni tematska, združuje prispevke o slovanskih književnostih, jezikih, folklori in kulturni zgodovini. Zbrali smo prispevke številnih avtorjev iz več evropskih centrov, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo.

Dvojno številko revije je pripravilo uredništvo Inštituta za književnost in umetnosti iz Beograda ob podpori in sodelovanju s stalnimi partnerji: z Inštitutom za makedonsko literaturo Univerze Sv. Ciril in Metod iz Skopja (Makedonija), Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (Slovenija), Filozofsko fakulteto Univerze v Zagrebu (Hrvaška) in Filološko fakulteto Permske državne univerze (Rusija).

Spoštovani,

pred vami je spletna izdaja dveh novih številk Filoloških pripomb (18. letnik), mednarodne slavistične elektronske revije. Letos se je glavno uredništvo v dogovoru z drugimi uredništvi odločilo, da bo prva številka posvečena temi Med travmo in izgnanstvom, med nostalgijo in povratkom. Poudarek je bil na raziskovanju pojma izgnanstva, aktualne teme sodobnosti, ki je povezana s časovnim, kulturnim in fizičnim občutkom odtujenosti posameznika v postmodernem svetu, v času nestabilnih in spremenljivih identitet v izgnanstvu. Tematska številka opozarja tudi na problem spomina in pozabe, travme in nostalgije, časa in prostora, duhovne ali socialne izoliranosti. Cilj tematskе številke je ponuditi analizo izgnanstva kot pomembnega in fascinantnega vidika sodobne kulture in spodbuditi večstransko raziskovanje pojmov izgnanstva in zapuščanja – z zemljepisnega, časovnega, telesnega in konceptualnega vidika. O aktualnosti omenjene problematike priča veliko število prispelih besedil, različnih pristopov in metodoloških usmeritev. Prispevki so razdeljeni na šest stalnih rubrik Filoloških pripomb.

Druga številka, ki ni tematska, združuje prispevke o slovanskih književnostih, jezikih, folklori in kulturni zgodovini. Zbrali smo prispevke številnih avtorjev iz več evropskih centrov, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo.

Dvojno številko revije je pripravilo uredništvo Inštituta za književnost in umetnosti iz Beograda ob podpori in sodelovanju s stalnimi partnerji: z Inštitutom za makedonsko literaturo Univerze Sv. Ciril in Metod iz Skopja (Makedonija), Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (Slovenija), Filozofsko fakulteto Univerze v Zagrebu (Hrvaška) in Filološko fakulteto Permske državne univerze (Rusija).

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,
z veseljem vam predstavljamo novo številko revije Filološke pripombe. Naša revija odpira prostor, kjer se lahko predstavljajo različne humanistične vede, kot so jezikoslovje, literarna veda, folkloristika, kulturna zgodovina idr. Mednarodna slovanska revija omogoča dialog med raziskovalci, ki pripadajo različnim znanstvenim šolam in tradicijam. Zahvaljujoč temu vsaka izdaja ponuja širok spekter obravnave aktualnih problemov filologije in z njo povezanih disciplin.
Prva številka revije je posvečena temi »Slovanske kulture in kulturni transferji« (v ruski različici »Prehodi v slovanskih kulturah«). Prispevki, vključeni v to izdajo, obravnavajo dinamiko jezika in spreminjanje literarne ter kulturne tradicije. Avtorje zanimajo medetnični in mednarodni stiki, vplivi in prevzemi iz tujih kultur, mehanizmi sprejemanja tujih elementov v njihovo novo okolje in vprašanja prevajanja iz izvirnega jezika v bližnje ciljne

jezike oz. tiste, ki so z izvirnim jeziku v stiku.
Leta 2019 je bilo v dve izdani številki revije Filološke pripombe vključenih 39 prispevkov. Zanje se zahvaljujemo znanstvenikom iz Makedonije, Rusije, Belorusije, Slovenije, Srbije in Hrvaške. To leto je za izdajo poskrbela Filološka fakulteta Državne nacionalne raziskovalne univerze v Permu, zanjo pa so zaslužne še drugi sodelujoči, sicer stalni partnerji: Inštitut za makedonsko književnost, ki deluje pod okriljem Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za literaturo in umetnost Beograd.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,
z veseljem vam predstavljamo novo številko revije Filološke pripombe. Naša revija odpira prostor, kjer se lahko predstavljajo različne humanistične vede, kot so jezikoslovje, literarna veda, folkloristika, kulturna zgodovina idr. Mednarodna slovanska revija omogoča dialog med raziskovalci, ki pripadajo različnim znanstvenim šolam in tradicijam. Zahvaljujoč temu vsaka izdaja ponuja širok spekter obravnave aktualnih problemov filologije in z njo povezanih disciplin.
Prva številka revije je posvečena temi »Slovanske kulture in kulturni transferji« (v ruski različici »Prehodi v slovanskih kulturah«). Prispevki, vključeni v to izdajo, obravnavajo dinamiko jezika in spreminjanje literarne ter kulturne tradicije. Avtorje zanimajo medetnični in mednarodni stiki, vplivi in prevzemi iz tujih kultur, mehanizmi sprejemanja tujih elementov v njihovo novo okolje in vprašanja prevajanja iz izvirnega jezika v bližnje ciljne jezike oz. tiste, ki so z izvirnim jeziku v stiku.
Leta 2019 je bilo v dve izdani številki revije Filološke pripombe vključenih 39 prispevkov. Zanje se zahvaljujemo znanstvenikom iz Makedonije, Rusije, Belorusije, Slovenije, Srbije in Hrvaške. To leto je za izdajo poskrbela Filološka fakulteta Državne nacionalne raziskovalne univerze v Permu, zanjo pa so zaslužne še drugi sodelujoči, sicer stalni partnerji: Inštitut za makedonsko književnost, ki deluje pod okriljem Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za literaturo in umetnost Beograd.

Spoštovani,

Komunikacija med različnimi znanstvenimi sredinami, ki se še šestnajst let uspešno odvija preko mednarodne slavistične elektronske revije Filološke pripombe, zagotovo pomembno prispeva k razvoju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

Obe letošnji številki revije je pripravil Inštitut za makedonsko literaturo iz Skopja (Makedonija), s pomočjo in podporo dosedanjih partnerjev: Filološke fakultete Permske državne univerze (Rusija), Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Slovenija), Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu (Hrvaška) in Inštituta za književnost in umetnost v Beogradu (Srbija). Številki vsebujeta petintrideset znanstvenih prispevkov avtoric in avtorjev, ki prihajajo iz Rusije, Makedonije, Srbije, Hrvaške, Slovenije in Moldavije in predstavljajo pomembna spoznanja z različnih znanstvenih področij: umetnosti, filologije, filozofije in zgodovine.

Revija je arhivirana na naslednjih portalih: Central and Eastern European Online Library (C.E.E.O.L), Hrvaški portal za znanstvene revije (Hrčak), Ruski indeks citiranosti (РИНЦ), in vključena v naslednje mednarodne baze: MLA International Language Association, Ulrich's Periodicals Directory, EBSCOhost, Gale in ProQuest.

Spoštovani,

Komunikacija med različnimi znanstvenimi sredinami, ki se še šestnajst let uspešno odvija preko mednarodne slavistične elektronske revije Filološke pripombe, zagotovo pomembno prispeva k razvoju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

Obe letošnji številki revije je pripravil Inštitut za makedonsko literaturo iz Skopja (Makedonija), s pomočjo in podporo dosedanjih partnerjev: Filološke fakultete Permske državne univerze (Rusija), Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Slovenija), Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu (Hrvaška) in Inštituta za književnost in umetnost v Beogradu (Srbija). Številki vsebujeta petintrideset znanstvenih prispevkov avtoric in avtorjev, ki prihajajo iz Rusije, Makedonije, Srbije, Hrvaške, Slovenije in Moldavije in predstavljajo pomembna spoznanja z različnih znanstvenih področij: umetnosti, filologije, filozofije in zgodovine.

Revija je arhivirana na naslednjih portalih: Central and Eastern European Online Library (C.E.E.O.L), Hrvaški portal za znanstvene revije (Hrčak), Ruski indeks citiranosti (РИНЦ), in vključena v naslednje mednarodne baze: MLA International Language Association, Ulrich's Periodicals Directory, EBSCOhost, Gale in ProQuest.

Spoštovani,

pred vami je spletna izdaja dveh novih številk Filoloških študij, ki jo je v letu 2017 pripravila Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu v sodelovanju s partnerji: Inštitutom za makedonsko literaturo Univerze Sv. Ciril in Metod iz Skopja (Makedonija), Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (Slovenija), Inštitutom za književnost in umetnost iz Beograda (Srbija) in Filološko fakulteto Permske državne univerze (Rusija).
Objavljenih je tri in štirideset prispevkov na spletu dostopnih vsem uporabnikom, ki pričajo o nadaljevanju tradicije regionalnega in mednarodnega povezovanja na področju raziskovanja humanističnih ved.
Obrdžali smo rubrike, definirane v prejšnjih letih: Filozofsko-kulturološki problemi, Zgodovina in filologija, Jezik v zgodovinsko-kulturološkem kontekstu, Književnost v mednarodnem kontesktu, Sodobna družba in kultura, Jezikoslovje in didaktika ter Recenzije.
Avtorjem iz Rusije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in Slovenije bi se radi zahvalili za prispevke, ki z različnih metodoloških izhodišč obravnavajo sodobne in tradicionalne kulturne, literarne in jezikoslovne pojave.
Revija je arhivirana v spletnih knjižnicah Centralne in Vzhodne Evrope (C.E.E.O.L), na hrvaškem portalu za znanstvene revije Hrčak ter v ruskem indeksu za citiranje (РИНЦ). Revija je vključena v mednarodne podatkovne baze MLA International Language Association, Ulrich’s Periodicals Directory, EBSCOhost, Gale in ProQuest.

Spoštovani,

pred vami je spletna izdaja dveh novih številk Filoloških študij, ki jo je v letu 2017 pripravila Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu v sodelovanju s partnerji: Inštitutom za makedonsko literaturo Univerze Sv. Ciril in Metod iz Skopja (Makedonija), Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (Slovenija), Inštitutom za književnost in umetnost iz Beograda (Srbija) in Filološko fakulteto Permske državne univerze (Rusija).
Objavljenih je tri in štirideset prispevkov na spletu dostopnih vsem uporabnikom, ki pričajo o nadaljevanju tradicije regionalnega in mednarodnega povezovanja na področju raziskovanja humanističnih ved.
Obrdžali smo rubrike, definirane v prejšnjih letih: Filozofsko-kulturološki problemi, Zgodovina in filologija, Jezik v zgodovinsko-kulturološkem kontekstu, Književnost v mednarodnem kontesktu, Sodobna družba in kultura, Jezikoslovje in didaktika ter Recenzije.
Avtorjem iz Rusije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in Slovenije bi se radi zahvalili za prispevke, ki z različnih metodoloških izhodišč obravnavajo sodobne in tradicionalne kulturne, literarne in jezikoslovne pojave.
Revija je arhivirana v spletnih knjižnicah Centralne in Vzhodne Evrope (C.E.E.O.L), na hrvaškem portalu za znanstvene revije Hrčak ter v ruskem indeksu za citiranje (РИНЦ). Revija je vključena v mednarodne podatkovne baze MLA International Language Association, Ulrich’s Periodicals Directory, EBSCOhost, Gale in ProQuest.

Spoštovani

pred vami je spletna izdaja dveh novih številk Filoloških študij, ki jo je v letu 2016 pripravila Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju s partnerji: Inštitutom za makedonsko literaturo Univerze Sv. Ciril in Metod iz Skopja (Makedonija), Filozofsko fakulteto Univerze iz Zagreba (Hrvaška), Inštitutom za književnost in umetnost iz Beograda (Srbija) in Filološko fakulteto Permske državne univerze (Rusija). Objavljenih je 39 prispevkov, na spletu dostopnih vsem uporabnikom, ki pričajo o nadaljevanju tradicije regionalnega in mednarodnega povezovanja na področju raziskovanja humanističnih ved. Obrdžali smo rubrike, definirane v prejšnjih letih: Filozofsko-kulturološki problemi, Zgodovina in filologija, Jezik v zgodovinsko-kulturološkem kontekstu, Književnost v mednarodnem kontesktu, Sodobna družba in kultura, Jezikoslovje in didaktika ter Recenzije.
Avtorjem iz Rusije, Makedonije, Srbije, Hrvaške, Madžarske, Slovenije in Ukrajine bi se radi zahvalili za prispevke, ki z različnih metodoloških izhodišč obravnavajo sodobne in tradicionalne kulturne, literarne in jezikoslovne pojave.
Revija je arhivirana v spletnih knjižnicah Centralne in Vzhodne Evrope (C.E.E.O.L), na hrvaškem portalu za znanstvene revije Hrčak ter v ruskem indeksu za citiranje (РИНЦ). Revija je vključena v mednarodne podatkovne baze MLA International Language Association, Ulrich’s Periodicals Directory, EBSCOhost, Gale in ProQuest.

Spoštovani

pred vami je spletna izdaja dveh novih številk Filoloških študij, ki jo je v letu 2016 pripravila Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju s partnerji: Inštitutom za makedonsko literaturo Univerze Sv. Ciril in Metod iz Skopja (Makedonija), Filozofsko fakulteto Univerze iz Zagreba (Hrvaška), Inštitutom za književnost in umetnost iz Beograda (Srbija) in Filološko fakulteto Permske državne univerze (Rusija). Objavljenih je 39 prispevkov, na spletu dostopnih vsem uporabnikom, ki pričajo o nadaljevanju tradicije regionalnega in mednarodnega povezovanja na področju raziskovanja humanističnih ved. Obrdžali smo rubrike, definirane v prejšnjih letih: Filozofsko-kulturološki problemi, Zgodovina in filologija, Jezik v zgodovinsko-kulturološkem kontekstu, Književnost v mednarodnem kontesktu, Sodobna družba in kultura, Jezikoslovje in didaktika ter Recenzije.
Avtorjem iz Rusije, Makedonije, Srbije, Hrvaške, Madžarske, Slovenije in Ukrajine bi se radi zahvalili za prispevke, ki z različnih metodoloških izhodišč obravnavajo sodobne in tradicionalne kulturne, literarne in jezikoslovne pojave.
Revija je arhivirana v spletnih knjižnicah Centralne in Vzhodne Evrope (C.E.E.O.L), na hrvaškem portalu za znanstvene revije Hrčak ter v ruskem indeksu za citiranje (РИНЦ). Revija je vključena v mednarodne podatkovne baze MLA International Language Association, Ulrich’s Periodicals Directory, EBSCOhost, Gale in ProQuest.

Spoštovani,

Letos je Inštitut za književnost in umetnost v Beogradu prvič postal založnik časopisa Filološke študije. Nadaljujemo s tradicijo regionalnega in mednarodnega sodelovanja, saj so humanistične vede že po definiciji namenjene povezovanju in interdisciplinarnosti. Obdržali smo rubrike, definirane v prejšnjih letih, pri čemer letos časopis prvič izhaja v dveh številkah.
Posebej bi se radi zahvalili avtorjem iz Rusije, Makedonije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Estonije, Ukrajine in Srbije za prispevke, ki z različnih metodoloških izhodišč obravnavajo aktualne, sodobne in tradicionalne kulturne pojave. Zahvaljujemo se tudi avtorjem recenzij knjig, povzetkov zbornikov in konferenc, ker je tako akademsko poročanje nujno, da bi informacije o najnovejših raziskavah in dosežkih prišle do širše zainteresirane javnosti.

Spoštovani,

Letos je Inštitut za književnost in umetnost v Beogradu prvič postal založnik časopisa Filološke študije. Nadaljujemo s tradicijo regionalnega in mednarodnega sodelovanja, saj so humanistične vede že po definiciji namenjene povezovanju in interdisciplinarnosti. Obdržali smo rubrike, definirane v prejšnjih letih, pri čemer letos časopis prvič izhaja v dveh številkah.
Posebej bi se radi zahvalili avtorjem iz Rusije, Makedonije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Estonije, Ukrajine in Srbije za prispevke, ki z različnih metodoloških izhodišč obravnavajo aktualne, sodobne in tradicionalne kulturne pojave. Zahvaljujemo se tudi avtorjem recenzij knjig, povzetkov zbornikov in konferenc, ker je tako akademsko poročanje nujno, da bi informacije o najnovejših raziskavah in dosežkih prišle do širše zainteresirane javnosti.

Spoštovani,

Pomen vsake znanstvenoraziskovalne dejavnosti se zrcali v mednarodnem sodelovanju, saj se nobeno znanstveno področje ne more vitalno razvijati brez promocije, komunikacije in primerjave z drugimi kulturnimi okolji. Prav zato nas veseli, da je v dvanajsti številki revije Filološke pripombe (www.philologicalstudies.org) z letnico 2014, ki jo je pripravil Inštitut za makedonsko literaturo Univerze Sv. Ciril in Metod v Skopju, skupaj s svojimi partnerji, objavljenih 56 prispevkov uveljavljenih in obetavnih mladih znanstvenikov iz različnih slavističnih centrov (Perm, Ljubljana, Skopje, Zagreb, Beograd, Washington, Bratislava, Štip, Osijek, Maribor, Banja Luka, Bitola).
Letos smo v našo redakcijo vključili še Inštitut za književnost in umetnost iz Beograda, ki je tako ob Inštitutu za makedonsko literaturo iz Skopja (Makedonija), Filološki fakulteti Permske državne univerze (Rusija), Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu (Hrvaška) in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Slovenija) postal peti enakovreden partner Filoloških pripomb.
Prispevki, ki se nahajajo na straneh naše revije, bodo zagotovo vzbudili zanimanje svetovne javnosti s svojo večplastnostjo in pestrostjo prikazanega duhovnega bogastva. V njih se odražajo značilnosti izvornih civilizacijskih dediščin, ki so obravnavane na sodoben način in z raziskovalno-kritičnim duhom novega časa.   

Spoštovani,

Pomen vsake znanstvenoraziskovalne dejavnosti se zrcali v mednarodnem sodelovanju, saj se nobeno znanstveno področje ne more vitalno razvijati brez promocije, komunikacije in primerjave z drugimi kulturnimi okolji. Prav zato nas veseli, da je v dvanajsti številki revije Filološke pripombe (www.philologicalstudies.org) z letnico 2014, ki jo je pripravil Inštitut za makedonsko literaturo Univerze Sv. Ciril in Metod v Skopju, skupaj s svojimi partnerji, objavljenih 56 prispevkov uveljavljenih in obetavnih mladih znanstvenikov iz različnih slavističnih centrov (Perm, Ljubljana, Skopje, Zagreb, Beograd, Washington, Bratislava, Štip, Osijek, Maribor, Banja Luka, Bitola).
Letos smo v našo redakcijo vključili še Inštitut za književnost in umetnost iz Beograda, ki je tako ob Inštitutu za makedonsko literaturo iz Skopja (Makedonija), Filološki fakulteti Permske državne univerze (Rusija), Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu (Hrvaška) in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Slovenija) postal peti enakovreden partner Filoloških pripomb.
Prispevki, ki se nahajajo na straneh naše revije, bodo zagotovo vzbudili zanimanje svetovne javnosti s svojo večplastnostjo in pestrostjo prikazanega duhovnega bogastva. V njih se odražajo značilnosti izvornih civilizacijskih dediščin, ki so obravnavane na sodoben način in z raziskovalno-kritičnim duhom novega časa.   

Pred nami je enajsta številka mednarodne interdisciplinarne slavistične revije Filološke pripombe (www.philologicalstudies.org), katere trajno poslanstvo je ustvarjati in promovirati resnične vrednote in vzpodbujati znanstveno in kulturno izmenjavo med narodi slovanskega sveta. Letošnjo številko, ki prinaša okrog trideset znanstvenih prispevkov že uveljavljenih, kakor tudi mlajših avtorjev, je pripravil Inštitut za makedonsko literaturo iz Skopja (Makedonija), s pomočjo dosedanjih partnerjev: Filološke fakultete Permske državne univerze (Rusija), Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu (Hrvaška) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Slovenija).
Posebnost te številke je očitna usmerjenost avtorjev h kulturološkim problemom, jezikoslovnim temam ter naravnanost k sodobnim tokovom. V ospredju je pomembnost kulturnih politik, zasnovanih na mednarodnem načelu, ki, v nasprotju s fragmentarnostjo ali konflikti, vodi h kulturni integraciji Makedonije, Rusije, Hrvaške in Slovenije, oziroma širi medkulturni duh, kakršen ustreza sodobnemu dinamičnemu svetu.
Novost najnovejše številke te revije je tudi to, da je vključena, indeksirana in arhivirana v spletne knjižnice Centralne in Vzhodne Evrope (C:E.E.O.L), hrvaški portal za znanstvene revije Hrčak ter ruski indeks za citiranje (РИНЦ).
Filološke pripombe tako ostajajo sinonim za kulturološko in znanstveno vrednotenje z mednarodno prepoznavnostjo.

Pred nami je enajsta številka mednarodne interdisciplinarne slavistične revije Filološke pripombe (www.philologicalstudies.org), katere trajno poslanstvo je ustvarjati in promovirati resnične vrednote in vzpodbujati znanstveno in kulturno izmenjavo med narodi slovanskega sveta. Letošnjo številko, ki prinaša okrog trideset znanstvenih prispevkov že uveljavljenih, kakor tudi mlajših avtorjev, je pripravil Inštitut za makedonsko literaturo iz Skopja (Makedonija), s pomočjo dosedanjih partnerjev: Filološke fakultete Permske državne univerze (Rusija), Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu (Hrvaška) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Slovenija).
Posebnost te številke je očitna usmerjenost avtorjev h kulturološkim problemom, jezikoslovnim temam ter naravnanost k sodobnim tokovom. V ospredju je pomembnost kulturnih politik, zasnovanih na mednarodnem načelu, ki, v nasprotju s fragmentarnostjo ali konflikti, vodi h kulturni integraciji Makedonije, Rusije, Hrvaške in Slovenije, oziroma širi medkulturni duh, kakršen ustreza sodobnemu dinamičnemu svetu.
Novost najnovejše številke te revije je tudi to, da je vključena, indeksirana in arhivirana v spletne knjižnice Centralne in Vzhodne Evrope (C:E.E.O.L), hrvaški portal za znanstvene revije Hrčak ter ruski indeks za citiranje (РИНЦ).
Filološke pripombe tako ostajajo sinonim za kulturološko in znanstveno vrednotenje z mednarodno prepoznavnostjo.

Почитувани,
Пред нас е меѓународното интердисциплинарно славистичко списание Филолошки студии,  2012, (www.philologicalstudies.org), кое, оваа  година, го одбележува својот јубилеј – десет години постоење и развивање на дијалогот меѓу народите, културите и традициите на: Македонија, Русија, Хрватска, Словенија и пошироко (преку активната улога на членовите во редакцискиот состав од славистички центри на: Германија, Австрија, Украина и Босна и Херцеговина)  проширувајќи го полето на интерес и кон другите културни средини. Списанието се занимава со презентација на актуелните, но и на трајните културни вредности од повеќе дисциплини (литература, лингвистика, историја, филозофија, антропологија, социологија, театрологија и др.). Неговиот отворен и интеркултурен пристап дава извонредна можност за: претставување,  осознавање, зближување, почитување и градење на културите на земјите-учеснички низ светот.  Се работи за издание, кое содржи триесетина прилози од реномирани автори од посочените земји преку кои се  даваат релевантни одговори на вечните прашања што ги поставува човечкиот неспокој и се разрешуваат низа дилеми и проблеми од светот на културата. Честа да го срочи ова јубилејно издание ѝ припадна на Македонија, за што сме искрено благодарни и се надеваме дека списанието и натаму, уште позасилено,  ќе продолжи да ја остварува својата благородна цел, да биде мост меѓу културите и народите.