KONCEPTUALIZACIJA MEDKULTURNOSTI V IZBRANIH SODOBNIH SLOVENSKIH ROMANIH

Сажетак

Članek obravnava pojavljanje večkulturnosti, medkulturnosti in Drugega v sodobnih slovenskih romanih Brine Švigelj Mérat/Brine Svit, Erice Johnson Debeljak in Gorana Vojnovića. Romane pisateljice Brine Svit, ki jo je močno zaznamovala selitev iz Slovenije v Francijo, prevevajo občutenja (samo)odtujenosti in/ali eksistencialne negotovosti. Nenehno spopadanje protagonistk z nestabilnostjo lastne dvojne identitete, zapletenostjo medčloveških odnosov in transkulturnim dojemanjem kategorij domovine in tujine evocira vtis avtobiografskosti. Ta nadalje odzvanja v romanesknih pripovedih Erice Johnson Debeljak, zlasti v narativnih prizorih protagonistkine imigracije v Slovenijo in njenega medkulturnega soočenja s slovenskim jezikom, kulturo in drugačnim življenjskim stilom. Pisateljica posebno pozornost namenja kritičnemu reprezentiranju stereotipnega opredeljevanja slovenske družbe do ameriške, zahodnoevropske in jugoslovanske drugosti. Tovrstno odklanjanje (vzhodno)balkanskega Drugega ima v romanih Gorana Vojnovića še pomenljivejši prizvok. Pisatelj je namreč v času svojega bivanja na Fužinah na lastni koži občutil stigmatizacijo fužinskih marginalcev, zaradi česar je v svoje romane vpletel tematizacijo večkulturne fužinske miljejskosti in upodabljanje tamkajšnjih družbenih izobčencev, ki so zaradi svoje dvodomnosti podvrženi neprizanesljivim opazkam dominantne večine, samoodtujevanju, identifikacijskim krizam in težavam pri vzpostavljanju pristnih medsebojnih odnosov. Na podlagi kvalitativne analize izbranih romanov je nadalje mogoče trditi, da ti izkazujejo kritičen odnos do aktualne družbene problematike, pri čemer se medkulturna prehajanja kažejo na več prepletajočih se romanesknih ravneh: na jezikovnoslogovni (vpletanje tujejezičnih prvin), motivno-tematski (tema tujstva, razseljevanja, dvojnih identitet, nestabilnega samoprepoznavanja in večjezičnosti) ter medbesedilni ravni.