KONCEPTUALIZACIJA MEDKULTURNOSTI V IZBRANIH SODOBNIH SLOVENSKIH ROMANIH
Povzetek
Članek obravnava pojavljanje večkulturnosti, medkulturnosti in Drugega v sodobnih slovenskih romanih Brine Švigelj Mérat/Brine Svit, Erice Johnson Debeljak in Gorana Vojnovića. Romane pisateljice Brine Svit, ki jo je močno zaznamovala selitev iz Slovenije v Francijo, prevevajo občutenja (samo)odtujenosti in/ali eksistencialne negotovosti. Nenehno spopadanje protagonistk z nestabilnostjo lastne dvojne identitete, zapletenostjo medčloveških odnosov in transkulturnim dojemanjem kategorij domovine in tujine evocira vtis avtobiografskosti. Ta nadalje odzvanja v romanesknih pripovedih Erice Johnson Debeljak, zlasti v narativnih prizorih protagonistkine imigracije v Slovenijo in njenega medkulturnega soočenja s slovenskim jezikom, kulturo in drugačnim življenjskim stilom. Pisateljica posebno pozornost namenja kritičnemu reprezentiranju stereotipnega opredeljevanja slovenske družbe do ameriške, zahodnoevropske in jugoslovanske drugosti. Tovrstno odklanjanje (vzhodno)balkanskega Drugega ima v romanih Gorana Vojnovića še pomenljivejši prizvok. Pisatelj je namreč v času svojega bivanja na Fužinah na lastni koži občutil stigmatizacijo fužinskih marginalcev, zaradi česar je v svoje romane vpletel tematizacijo večkulturne fužinske miljejskosti in upodabljanje tamkajšnjih družbenih izobčencev, ki so zaradi svoje dvodomnosti podvrženi neprizanesljivim opazkam dominantne večine, samoodtujevanju, identifikacijskim krizam in težavam pri vzpostavljanju pristnih medsebojnih odnosov. Na podlagi kvalitativne analize izbranih romanov je nadalje mogoče trditi, da ti izkazujejo kritičen odnos do aktualne družbene problematike, pri čemer se medkulturna prehajanja kažejo na več prepletajočih se romanesknih ravneh: na jezikovnoslogovni (vpletanje tujejezičnih prvin), motivno-tematski (tema tujstva, razseljevanja, dvojnih identitet, nestabilnega samoprepoznavanja in večjezičnosti) ter medbesedilni ravni.
Prenosi
Literatura
o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji. Maribor: FF (Zora, 85).
Fišer, Branka Fišer. 2011. Vpliv slovenske nacionalne osamosvojitve na tipologijo
slovenskega romana. Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda:
zbornik prispevkov s simpozija ob 90. obletnici Dušana Pirjevca. Ur. Seta Knop.
Ljubljana: FF (Acta comparativistica Slovenica, 3). 67–77.
Hladnik, Miran. 2005. Z njihovimi ženskami se poročajte ali soočenje kultur v
slovenskem zgodovinskem romanu. Večkulturnost v slovenskem jeziku,
literaturi in kulturi: zbornik predavanj. Ur. Marko Stabej. Ljubljana: FF (41.
seminar slovenskega jezika, literature in kulture). 11–19.
Johnson Debeljak, Erica. 1999. Tujka v hiši domačinov. Maribor: Obzorja.
Johnson Debeljak, Erica. 2010. Prepovedani kruh: spomini. Ljubljana: Modrijan.
Juvan, Marko. 1994. Iz 80. v 90. leta: slovenska literatura, postmodernizem,
postkomunizem in nacionalna država. Jezik in slovstvo 40/1–2. 25–33.
Juvan, Marko. 2000. Intertekstualnost. Ljubljana: Državna založba Slovenije
(Literarni leksikon, 45).
Lukšič Hacin, Marina. 1999. Multikulturalizem in migracije. Ljubljana: ZRC SAZU.
Pageaux, Daniel-Henri. 2008. Imagološke razprave. Ljubljana: ISH.
Sedmak, Mateja. 2009. Izzivi medkulturnosti. Podobe obmejnosti. Ur. Mateja
Sedmak. Koper: Univerza na Primorskem; Annales. 13–35.
Svit, Brina. 2000. Smrt slovenske primadone. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Svit, Brina. 2003. Moreno. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Svit, Brina. 2006. Odveč srce. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Svit, Brina. 2009. Coco Dias ali Zlata vrata. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Strsoglavec, Đurđa. 2010. Kako se govori v sodobni slovenski prozi. Sodobna
slovenska književnost: 1980–2010. Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF
(Obdobja, 29). 311–318.
Šabec, Ksenija. 2007. Kdo je čefur za kranjskega Janeza: stereotipi in kulturne
razlike v sodobnem evropskem kontekstu. Stereotipi v slovenskem jeziku,
literaturi in kulturi: zbornik predavanj. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: FF
(43. seminar slovenskega jezika literature in kulture). 102–116.
Virk, Tomo. 2007. Primerjalna književnost na prelomu tisočletja: kritični pregled.
Ljubljana: ZRC SAZU.
Vojnović, Goran. 2008. Čefurji raus! Ljubljana: Študentska založba.
Vojnović, Goran. 2012. Jugoslavija, moja dežela. Ljubljana: Študentska založba.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
