KONCEPTUALIZACIJA MEDKULTURNOSTI V IZBRANIH SODOBNIH SLOVENSKIH ROMANIH
Sažetak
Članek obravnava pojavljanje večkulturnosti, medkulturnosti in Drugega v sodobnih slovenskih romanih Brine Švigelj Mérat/Brine Svit, Erice Johnson Debeljak in Gorana Vojnovića. Romane pisateljice Brine Svit, ki jo je močno zaznamovala selitev iz Slovenije v Francijo, prevevajo občutenja (samo)odtujenosti in/ali eksistencialne negotovosti. Nenehno spopadanje protagonistk z nestabilnostjo lastne dvojne identitete, zapletenostjo medčloveških odnosov in transkulturnim dojemanjem kategorij domovine in tujine evocira vtis avtobiografskosti. Ta nadalje odzvanja v romanesknih pripovedih Erice Johnson Debeljak, zlasti v narativnih prizorih protagonistkine imigracije v Slovenijo in njenega medkulturnega soočenja s slovenskim jezikom, kulturo in drugačnim življenjskim stilom. Pisateljica posebno pozornost namenja kritičnemu reprezentiranju stereotipnega opredeljevanja slovenske družbe do ameriške, zahodnoevropske in jugoslovanske drugosti. Tovrstno odklanjanje (vzhodno)balkanskega Drugega ima v romanih Gorana Vojnovića še pomenljivejši prizvok. Pisatelj je namreč v času svojega bivanja na Fužinah na lastni koži občutil stigmatizacijo fužinskih marginalcev, zaradi česar je v svoje romane vpletel tematizacijo večkulturne fužinske miljejskosti in upodabljanje tamkajšnjih družbenih izobčencev, ki so zaradi svoje dvodomnosti podvrženi neprizanesljivim opazkam dominantne večine, samoodtujevanju, identifikacijskim krizam in težavam pri vzpostavljanju pristnih medsebojnih odnosov. Na podlagi kvalitativne analize izbranih romanov je nadalje mogoče trditi, da ti izkazujejo kritičen odnos do aktualne družbene problematike, pri čemer se medkulturna prehajanja kažejo na več prepletajočih se romanesknih ravneh: na jezikovnoslogovni (vpletanje tujejezičnih prvin), motivno-tematski (tema tujstva, razseljevanja, dvojnih identitet, nestabilnega samoprepoznavanja in večjezičnosti) ter medbesedilni ravni.
Downloads
##submission.citations##
o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji. Maribor: FF (Zora, 85).
Fišer, Branka Fišer. 2011. Vpliv slovenske nacionalne osamosvojitve na tipologijo
slovenskega romana. Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda:
zbornik prispevkov s simpozija ob 90. obletnici Dušana Pirjevca. Ur. Seta Knop.
Ljubljana: FF (Acta comparativistica Slovenica, 3). 67–77.
Hladnik, Miran. 2005. Z njihovimi ženskami se poročajte ali soočenje kultur v
slovenskem zgodovinskem romanu. Večkulturnost v slovenskem jeziku,
literaturi in kulturi: zbornik predavanj. Ur. Marko Stabej. Ljubljana: FF (41.
seminar slovenskega jezika, literature in kulture). 11–19.
Johnson Debeljak, Erica. 1999. Tujka v hiši domačinov. Maribor: Obzorja.
Johnson Debeljak, Erica. 2010. Prepovedani kruh: spomini. Ljubljana: Modrijan.
Juvan, Marko. 1994. Iz 80. v 90. leta: slovenska literatura, postmodernizem,
postkomunizem in nacionalna država. Jezik in slovstvo 40/1–2. 25–33.
Juvan, Marko. 2000. Intertekstualnost. Ljubljana: Državna založba Slovenije
(Literarni leksikon, 45).
Lukšič Hacin, Marina. 1999. Multikulturalizem in migracije. Ljubljana: ZRC SAZU.
Pageaux, Daniel-Henri. 2008. Imagološke razprave. Ljubljana: ISH.
Sedmak, Mateja. 2009. Izzivi medkulturnosti. Podobe obmejnosti. Ur. Mateja
Sedmak. Koper: Univerza na Primorskem; Annales. 13–35.
Svit, Brina. 2000. Smrt slovenske primadone. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Svit, Brina. 2003. Moreno. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Svit, Brina. 2006. Odveč srce. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Svit, Brina. 2009. Coco Dias ali Zlata vrata. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Strsoglavec, Đurđa. 2010. Kako se govori v sodobni slovenski prozi. Sodobna
slovenska književnost: 1980–2010. Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF
(Obdobja, 29). 311–318.
Šabec, Ksenija. 2007. Kdo je čefur za kranjskega Janeza: stereotipi in kulturne
razlike v sodobnem evropskem kontekstu. Stereotipi v slovenskem jeziku,
literaturi in kulturi: zbornik predavanj. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: FF
(43. seminar slovenskega jezika literature in kulture). 102–116.
Virk, Tomo. 2007. Primerjalna književnost na prelomu tisočletja: kritični pregled.
Ljubljana: ZRC SAZU.
Vojnović, Goran. 2008. Čefurji raus! Ljubljana: Študentska založba.
Vojnović, Goran. 2012. Jugoslavija, moja dežela. Ljubljana: Študentska založba.
Autori predstavljaju časopisu originalne radove temeljene na rezultatima vlastitih istraživanja. Suautori su osobe koje su u značajnoj mjeri doprinijele radu. Autor (i suautori) šalju članak zajedno s popunjenim Prijavnim obrascem (Paper Submission Form) koji ujedno ima svrhu suglasnosti s objavljivanjem rada.
Časopis prima neobjavljene znanstvene radove. Ne primaju se članci koji u velikoj mjeri ponavljaju već objavljene radove autora. U ponavljanja se ubraja kompilacija, odnosno tekst sastavljen od isječaka iz objavljene monografije ili od isječaka iz nekoliko drugih radova. Nedopustivi su plagijati i pretjerano citiranje tuđih radova (trećina ukupnoga opsega članka, ili više). Svi citati, posuđeni ulomci i građa trebaju biti popraćeni uputnicom na izvornik, odnosno na autora i primarni izvor. U slučaju ako je udio tuđeg teksta prevelik, autoru će se preporučiti skraćivanje citata i proširenje opsega originalnoga teksta.
Autor treba dobiti sva potrebna dopuštenja za korištenje posuđene građe (ilustracije i sl.), a za koja on ne posjeduje autorska prava. Autor jamči da članak ne sadrži podatke koji nisu pogodni za javno objavljivanje, između ostaloga i tajne podatke.
Popis literature obuhvaća samo one bibliografske jedinice i poveznice koje su zaista upotrijebljene tijekom istraživanja i koje su u tekstu
Preporuka je da se u tekstu navedu podaci o financijskoj podršci provedenog istraživanja (ako ona postoji). Također se može navesti i zahvala kolegama koji su pripomogli nastanku rada, a koji nisu suautori.
Predajući uredništvu rukopis i Prijavni obrazac autor je službeno dao suglasnost da se njegov rad objavi u časopisu Filološke studije. Autor je i dalje vlasnik autorskih prava članka. Autori imaju pravo povući članak u bilo kojoj fazi njegova razmatranja (do trenutka njegove objave na internetskoj stranici) uz to da trebaju o tome pismeno obavijestiti uredništvo.
Objava članaka je besplatna. Sadržaj je dostupan uz licencu Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
