O GLAGOLSKEM VIDU PRI IZPELJAVI SAMOSTALNIKOV ZA POIMENOVANJE DEJANJA IN VRŠILCA DEJANJA V SLOVENŠČINI
Povzetek
Članek obravnava samostalniške izpeljanke iz glagolskih podstav za poimenovanje dejanja (glagolnik na -je) in vršilca dejanja (na -ec) v slovenščini, pri čemer je posebna pozornost namenjena omejitvam glede glagolskega vida podstave. Članek poskuša osvetliti, kakšno je stanje omenjenih pravil v sodobnem slovenskem jeziku, pri čemer analizira podatke, zbrane v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in podatkovni bazi korpusa Gigafida.
Prenosi
Literatura
Bajec, Anton. (1959). Besedotvorje slovenskega jezika IV: Predlogi in predpone [Vocabulary of Slovenian IV: Suggestions and Prefixes]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik. ). (In Slovenian.)
Belić, Aleksandar. (1901). Zur Entwicklungsgeschichte der slavischen Deminutiv- und Amplificativsuffixe. Leipzig: Breitkopf & H rtel. (In German.)
Gigafida, korpus pisne slovenščine [Gigafida, a corpus of written Slovene] URL: http://www.gigafida.net/ (accessed April 4, 2019). (In Slovenian.)
Krvina, Domen. (2015). Glagolski vid v sodobni slovenščini [Verbal vision in modern Slovene]: Doktorska disertacija. Ljubljana. (In Slovenian.)
Krvina, Domen. (2018). Glagolski vid v sodobni slovenščini 1. Besedotvorje in pomen [Verbal vision in modern Slovene 1. Vocabulary and meaning.]. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. (In Slovenian.)
Marvin, Tatjana. (2002). Topics in the Stress and Syntax of Words. Cambridge, MA: MIT Working Papers in Linguistics.
Miklosich, Franz. (1883). Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen: IV. Syntax. Wien. (In German.)
Merše, Majda. (1995). Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16.stoletja [The appearance and the veracity of the verb in Slovene literary language of the 16th century]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (In Slovenian.)
Ramovš, Fran. (1952). Morfologija slovenskega jezika [Morphology of the Slovenian language]. Ljubljana: DZS. (In Slovenian.)
Slovar slovenskega knjižnega jezika [Dictionary of Slovenian literary language] [Elektronski vir]. (2014). Anton Bajec et al. (Eds.). Ljubljana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. (In Slovenian.)
Stramljič Breznik, Irena. (1992). Izglagolske izpeljanke s pomenom vršilca dejanja [Verbal derivatives with the meaning of the doer]. In Slavistična revija [Slavistic magazine], 40, No 4. 411-427. (In Slovenian.)
Stramljič Breznik, Irena. (1999). Prispevki iz slovenskega besedoslovja [Contributions from Slovenian Vocabulary]. Maribor: Slavistično društvo Maribor. (In Slovenian.)
Šekli, Matej. (2016). Pomeni glagolskih predpon v slovenščini [Meaning of verb prefixes in Slovenian]. In Philological Studies. XIV/1. 273-287. (In Slovenian.)
Toporišič, Jože. (1975). Izpeljava slovenskih samostalnikov [Derivation of Slovenian nouns]. In Linguistica, 40. 241-256. (In Slovenian.)
Toporišič, Jože. (1984). Slovenska slovnica [Slovenian grammar]. Maribor: Založba Obzorja Maribor. (In Slovenian.)
Toporišič, Jože. (2000). Slovenska slovnica [Slovenian grammar]. Maribor: Založba Obzorja Maribor. (In Slovenian.)
Vidovič Muha, Ada. (1993). Glagolske sestavljenke – njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti [Verb puzzles – their syntactic lining and binding properties]. In Slavistična revija [Slavistic magazine], 41, No 1. 161–192. (In Slovenian.)
Vidovič Muha, Ada. (2019). Iz zgodovine slovenskega besedotvorja [From the history of Slovene vocabulary]. Ljubljana: Znanstvena založba UL FF. (In Slovenian.)
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
