ОРФОГРАФИЧЕСКИЕ НОРМЫ И ФОНЕТИЧЕСКИЕ ОСОБЕННОСТИ ТЕКСТОВ ЦЕРКОВНОСЛАВЯНСКОГО ЯЗЫКА МАКЕДОНСКОЙ РЕДАКЦИИ
Povzetek
The subject of this paper is the manuscripts from XII to XVI century that belong to Macedonian provenience. These manuscripts represent the main corpus for the dictionary of Church Slavonic of the Macedonian provenience. The basic norms in the Macedonian provenience of Church Slavonic were first established at the end of the XI century to be fully developed during the XII century. The texts of the Macedonian provenience contain interesting orthographic and phonetic characteristics that resulted from the interplay of two factors: the important influence of the Ohrid Literary School and extensive relations among various proveniences. In addition, the copyists of those manuscripts were not isolated neither from the influence of their dialects, not from the influence of the original manuscripts.
Prenosi
Literatura
kirchenslavischen Sprache des XII Jahrhunderts. I / V. Jagic. Wien, 1898.
Saur V. K pomeru дз: s v staroslovenstine a bulharstine / V. Saur // Slavia. 1983.
№ 52.
Scatton E.A. Forms sich cal/cali in dialekts of East Balkan Slavic / E.A. Scatton //
Slavic Linguistics and Language Teaching. Cambridge, 1976.
Бицевска К. Правописни и фонетски особенности во ракописите од северна
Македониjа од XIII и XIV век / К. Бицевска. Скопjе, 2000.
Бицевска К. Струмички апостол од XIII век / К. Бицевска. Скопjе: Акта
Велjуса, 1984.
Блахова Е. и др. Струмички (Македонски) Апостол / Е. Блахова, З. Хауптова.
Скопjе: МАНУ, 1990.
Видоески Б. Основни диjалектни групи во Македониjа / Б. Видоески //
Македонски jазик, 11/12. Скопjе, 1960/61.
Десподова В. Григоровичево евангелие бр. 9 / В. Десподова // Македонски
средновековни ракописи 2. Прилеп, 1988.
Илиевски П. Светила незаодни / П. Илиевски // Словенските првоучители и
нивните ученици (студии). Скопjе, 1999.
Конески Б. Историjа на македонскиот jазик / Б. Конески. Скопjе, 1982.
Конески Б. Историска фонологиjа на македонскиот jазик: Ракопис /
Б. Конески. Скопjе, 1977.
Конески Б. Охридска книжевна школа / Б. Конески // Словенска писменост.
Охрид, 1966. С. 57-62.
Кульбакин С. Охридская рукопись апостола конца XII века / С. Кульбакин //
Български старини III. София, 1907.
Лавров П.А. Обзор звуковых и формальных особенностей болгарского языка /
П.А. Лавров. М., 1893.
Мошин В. Палеографско-правописне норме за jужнословенске рукописе
пергаментног раздобља / В. Мошин // Климент Охридски (студии).
Скопjе, 1986. С. 24-31.
Пеев К. Кукушкиот говор / К. Пеев. Скопjе, 1988.
Пешикан М. О ортографским видовима српске редакциjе / М. Пешикан //
Научни састанак слависта у Вукове дане. Београд, 1984.
Речник на црковнословенскиот jазик од македонска редакциjа / одг. ред.
З. Рибарова. Скопjе, 2000. Т. 1.
Рибарова З. Jазикот на македонските црковнословенски текстови (студии) /
З. Рибарова. Скопjе: МАНУ, 2005.
Рибарова З. Кон лингвистичко-литерарните контакти во северномакедонските
библиски текстови / З. Рибарова // XI Научна дискусиjа. Скопjе, 1985.
С. 168-180.
Угринова-Скаловска Р. За средновековните книжевни школи во Македонииjа /
Р. Угринова-Скаловска // Климент Охридски: Студии. Скопjе, 1985.
С. 51-55.
Угринова-Скаловска Р. Македонската вариjанта на црковнословенскиот jазик /
Р. Угринова-Скаловска // Предавања на IV Семинар за македонски jазик,
литература и култура. Скопjе, 1971. С. 28-33.
Цонев Б. Класификация на българските книжовни паметници от най-старо
време до края на 16 век / Б. Цонев // Годишник на Софийския
университет 1. София, 1906. С. 1-31.
Щепкин В.Н. Болонская псалтырь / В.Н. Щепкин. СПб, 1906.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
