Tatlin, El lisicki in Kosove
Povzetek
This paper begins by analyzing the concept and term cons and connecting it with the typical Soviet practice of shortening words (loks, veshch′), which was also adopted by some European avantgardists (merz, mont). In his manifesto Mehanikom (To the Mechanics), Kosovel takes issue not only with Marinetti’s “mechanical human being,” but also with Tatlin’s ideologically defined “human machine,” as Tatlin’s art was misunderstood by the Berlin Dadaists. Following El Lisicki’s example, Kosovel introduced emptiness, which changes into a plano-convex and plano-concave space, in which there is no more perspective and gravitation. The use of engineering sketches, geometric material, and spatial definitions of conses effectively combined the content and form into a new organic unit, which confirms that Kosovel was familiar with Russian and European constructivism.
Prenosi
Literatura
Bajt, Drago. 1985. Ruski literarni avantgardizem: futurizem,
konstruktivizem, absurdizem. (Literarni leksikon 27). Ljubljana: ZRC
SAZU in DZS.
Berger, Aleš. 1981. Dadaizem. Nadrealizem. (Literarni leksikon 14).
Ljubljana: ZRC SAZU in DZS.
Černigoj, Avgust. „Moderni oder“. Mladina (1927): 1.
Černigoj, Thea. „Ruska nova umetnost“. Naš glas (1926): 5–7.
Flaker, Aleksandar. 1988. Nomadi ljepote. Intermedijalne studije.
Zagreb: Grafički zavod Hrvatske.
FLAKER, Aleksandar. 1984. „Spirala/optimalna projekcija.“
Pojmovnik ruske avangarde 9. Ur. Aleksander Flaker in Dubravka Ugrešić.
Zagreb: Grafički zavod Hrvatske, Zavod za znanost o književnosti
Filozofskog fakulteta u Zagrebu. 176.
Golubović, Vida. 1989. „Berlinska dada/Tatlin.“ Pojmovnik ruske
avangarde 6. Ur. Aleksander Flaker in Dubravka Ugrešić. Zagreb: Grafički
zavod Hrvatske, Zavod za znanost o književnosti Filozofskog fakulteta u
Zagrebu,. 262.
Grübel, Rainer. 1989. „Lokalni princip.“ Pojmovnik ruske avangarde
6. Ur. Aleksander Flaker in Dubravka Ugrešić. Zagreb: Grafički zavod
Hrvatske, Zavod za znanost o književnosti Filozofskog fakulteta u Zagrebu,.
121.
Gspan, Alfonz. „Neznani Srečko Kosovel.“ Prostor in čas 8-12
(1973).
Hanesen-Löve, Aage. 1978. Der russische Formalismus.
Methodologische Rekonstruktion seiner Entwicklung aus dem Prinzip der
Verfremdung. Wien.
Kosovel, Srečko. Integrali '26. Ur. in uvod napisal Anton Ocvirk.
Ljubljana: Cankarjeva založba, 1967; 1984 (2. izd.); 1992 (3. izd.).
---. Zbrano delo. Ur. Anton Ocvirk. Ljubljana: DZS, 1964–1977.
Lisicki, El. 1925. „K. und Pangeometrie.“ Europa Almanach.
Potsdam.
Lodder, Christian. 1985. Russian Constructivism. New
Haven/London.
Ocvirk, Anton. „Uvodna beseda; Srečko Kosovel in konstruktivizem.“
Srečko Kosovel: Integrali '26. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1967; 1984
(2. izd.), 1995 (3. izd.).
Pogačnik, Jože. 1984. „Slovenski konstruktivizem.“ Obdobje
ekspresionizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. (Obdobja 5).
Ur. Franc Zadravec idr. Ljubljana: Filozofska fakulteta,. 155-171.
Strigalev, V. 1976. O nekatoryh novyh terminah v ruskom iskustve XX.
Moskva. Troha, Vera. 1993. Futurizem. (Literarni leksikon 40). Ljubljana:
ZRC SAZU in DZS.
Umanski, Konstantin. „Der Tatlinismus oder die Maschinenkunst.“
der Ararat (1920).
Weisberger, Jean. Les avant-gardes litteraires au XX. Siecle. I.
Histoire, II. Theorie. (A comparative History of Literatures in European
Languages 4, 5). Budapest: Akadémiai Kiadó, 1984 (I), 1986 (II).
Zadova, Larisa Aleksejevna. 1978. Suche und Eksperiment: aus der
Geschichte der Russischen und Sowjetischen Kunst zwischen 1910 und
1930. Dresden: VEB Verlag der Kunst.
Zadravec, Franc. 1986. Srečko Kosovel 1904–1926. Koper: Lipa; Trst:
Založništvo tržaškega tiska.
ZENIT. Erenburg-Lisicki. Ruska nova umetnost. Zagreb: 1923, 17/18,
51.
Ziegler, Rosemarie. 1985. „Kručonih Aleksej.“ Pojmovnik ruske
avangarde 3. Ur. Aleksander Flaker in Dubravka Ugrešić. Zagreb: Grafički
zavod Hrvatske, Zavod za znanost o književnosti Filozofskog fakulteta u
Zagrebu.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
