Institunacinalizacija umetnost nozgodovinske vede in formalizem kot njena prva paradigma
Povzetek
The article deals with the institutionalisation ofart history as a »scientific discipline« at the universities in thegerman-speaking countries at the beginning of the 20th century. Alois Riegl andHeinrich Wölfflin, basing themselves on the humboldtian notions ofhistoriography and philology, posited that the art historian's task is toexplore the artistic form (as opposed to the content of an artefact) and,through that, the worldview (of a certain people) which the artefactdemonstrates.
Prenosi
Literatura
German academic culture, 1885-1915. Art History, 3. Henley-on-Thames.
431-456.
Cohen, Gary B. 1994. Ideals and Reality in the Austrian Universities,
1850-1914. Rediscovering History. Culture, Politics, and the Psyche (ur.
Roth, M. S.). Stanford: Stanford University Press. 83-101.
Dilthey, Wilhelm. 1989. Selected Works, vol. I: Introduction to
Human Sciences. Princeton: Princeton University Press.
Dilthey, Wilhelm. 2002. Zgradba zgodovinskega sveta v duhoslovnih
znanostih, Ljubljana: Nova revija.
Howard, Thomas Albert. 2006. Protestant Theology and the Making
of the Modern German University. Oxford: Oxford University Press.
Humboldt, Wilhelm von. 1986. On the Task of the Historian. The
Hermeneutics Reader. Texts of the German Tradition from the Enlightenment to the Present (ur. Mueller-Vollmer, K.). Oxford: Basil
Blackwell. 105-118
Humboldt, Wilhelm von. 2006. O različnosti človeške jezikovne
zgradbe in njenem vplivu na duhovni razvoj človeštva, Ljubljana: Nova
revija.
Kant, Immanuel. 2006. Spor fakultet. Zgodovinsko-politični spisi.
Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 133-236
Kump, Sonja. 1994. Akademska kultura. Ljubljana: Znanstveno in
publicistično središče.
Mallgrave, Harry Francis – Ikonomou, Eleftherios (ur.). 1994.
Empathy, Form, and Space. Problems in German Aesthetics, 1873-1893.
Santa Monica: The Getty Center for the History of Art and the Humanities.
Mueller-Vollmer, Kurt (ur.). 1986. The Hermeneutics Reader. Texts
of the German Tradition from the Enlightenment to the Present. Oxford:
Basil Blackwell.
Müller, Ernst (ur.). 1990. Gelegentliche Gedanken über
Universitäten, Leipzig: Reclam-Verlag.
Reill, Peter Hanns. 1994. Science and the construction of the cultural
sciences in late enlightenment Germany: The case of Wilhelm von
Humboldt. History & Theory, 3. Middletown. 345-366
Riegl, Alois. 1908. Die Entstehung der Barockkunst in Rom, Dunaj:
Anton Schroll.
Riegl, Alois. 1927. Spätrömische Kunstindustrie, Dunaj:
Österreichische Staatsdruckerei.
Riegl, Alois. 1966. Historische Grammatik der bildenden Künste (ur.
Swoboda, K. M.–Pächt, O.). Graz/Köln: Hermann Böhlaus.
Riegl, Alois. 1996. Gesammelte Aufsätze. Mit einer Einleitung von
Hans Sedlmayer. Wien: WUV-Universitätsverlag.
Riegl, Alois. 1997. Das holländische Gruppenporträt. Wien: WUVUniversitätsverlag.
Ringer, Fritz K. 1969. The Decline of the German Mandarins. The
German Academic Community, 1890-1933. Cambridge: Harvard University
Press.
Sauerländer, Willibald. 1977. Alois Riegl und die Entstehung der
autonomen Kunstgeschichte am Fin de siècle. Fin de siècle. Zu Literatur
und Kunst der Jahrhundertswende (ur. Bauer, R., in dr.). Frankfurt am
Main: V. Klostermann. 125-139
Sauerländer, Willibald. 1983. From Stilus to Style: Reflections on
the Fate of a Notion. Art History, 3. Henley-on-Thames. 253-270
Sorkin, David. 1983. Wilhelm von Humboldt: The Theory and
Practice of Self-Formation (Bildung), 1791-1810. Journal of the History of
Ideas, 1. Baltimore. 55-73
Wölfflin, Heinrich. 1914. Die klassische Kunst. Eine Einführung in
die italienische Renaissance. München: F. Bruckmann.
Wölfflin, Heinrich. 1917. Kunstgeschichtliche Grundbegriffe. Das
Problem der Stilentwicklung in der neueren Kunst. München: Hugo
Bruckmann.
Wölfflin, Heinrich. 1926. Die Kunst Albrecht Dürers, München: F.
Bruckmann.
Wölfflin, Heinrich. 1941. Gedanken zur Kunstgeschichte, Basel:
Benno Schwabe.
Wölfflin, Heinrich. 1964. Renaissance and Baroque, Ithaca: Cornell
University Press.
Wölfflin, Heinrich. 1994. Prolegomena to a Psychology of
Architecture. Empathy, Form, and Space. Problems in German Aesthetics,
1873-1893 (ur. Mallgrave, H. F.–Ikonomou, E.). Santa Monica: The Getty
Center for the History of Art and the Humanities. 149-190.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
