ПОЧЕТОЦИТЕ НА ЖЕНСКОТО СВЕТОВНО ОБРАЗОВАНИЕ ВО МАКЕДОНИЈА
Povzetek
This paper deals with a very important period in the history of Macedonian schools in 19th century. Education of women in 19th century is to a degree lower than that of men. This was so because there were not enough teachers that could lead to education. By the mid-19th century, there was not a greater interest in the education of female children in Macedonia. This situation was characteristic for the entire Macedonia. In mid-19th century, there were female secular schools in cities economically rich as were: Veles, Bitola, Salonica, Prilep, Stip and others. Female education began to make progress. Many have understood that the educated women are more useful in raising future generations.Prenosi
Literatura
Доросиев. Л. Ив. 1929. Нашето училище и народното ни възраждане,
Българска историческа библиотека. София, год. II, т. I.
Думев. Васил. 1924. Из спомените на двø учителки въ Македония:
Македонски прøгледъ. София. год. II, кн. 5 и 6.
Еничøрøв. Г. Никола. 1943. Прилепското училище 1866-1878. Сто
години ново българско училище в градъ Прилøп. Скопие.
Кантарџиев. Ристо. 1917. Женските училишта во Македонија.
Просветно дело. Скопје. XXVII/3-4.
К. (Каранфилович). 1890. Сегашно и недавно минало на градъ Велесъ.
София.
Кънчов. Васил. 1970. Избрани произведения. Град Скопие. Сегашното и
недавно минало на град Велес. Македони., Етнография и статистика. София.
Македонiя. 1868. Цариградъ. II /15, л. 2.
Македонiя. 1868. Цариградъ. II /17, л. 3.
Македонiя. 1868. Цариградъ. I /50, л. 2.
Македонiя. 1869. Цариградъ. III /51, л. 2.
Македонiя. 1871. Цариградъ. V /28, л. 3.
Ристић. Јован. 1901. Спољашни одношаји Србије новијег времена. књига
трећа, Београд.
Снøгаров. Иванъ. 1937. Солунъ въ българската духовна култура.
Исторически очеркъ и документи. София.
Трајановски. Александар. 1978. Прилепската црковно-училишна
општина-основател на првото женско училиште во Прилеп. Историја. XIV/1.
Скопје.
Трајановски. Александар. 1980. Женските училишта во Велес од
средината на XVIII до седумдесетите години на XIX век. Просветена жена
Скопје.
Трайков. Никола. 1941. Първата българска учителка в Битола и Кукуш.
Весник на весниците. София. бр. 133.
Турция. 1865. Цариградъ. бр. 47.
Хаџи Васиљевић. Јован. 1928. Просветне и политичке прилике у
јужним српским областима у XIX веку. Београд.
Чилингаров. Стилиян. 1930. Българските читалища преди
освобождението. София.
Читалище. 1871. Цариградъ. кн. 5, стр. 475.
Шалдевъ. Христо. 1924. Градъ Приøпъ за своите училища. Македонски
прегледъ. София. год. I кн. 1.
Шапкарев. Кузман. 1896. Неколку критички бøлøжки върху
обнародуваните до сега материяли за историята на възраждането на
българщината в Македония. Български прегледъ. София. год. I. кн. 9-10 и год.
II. кн. 8.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
