TOPOS THEATRUM MUNDI U ROMANIMA IVE BREŠANA
Povzetek
The theatrum mundi topos, i.e. seeing the world as a stage, and an individual as an actor on that stage derives from Plato. The Latin metaphor of theatrum mundi, established in the Middle Ages, has constantly been enriched with new meanings. The paper deals with the use of the theatrum mundi topos in Ivo Bresan's novels, Birds of Heaven (1990) and The Confessions of a Characterless Man (1996). The protagonists of both novels see the world as a stage on which, according to their needs and when forced by their instinct for survival, they take different life roles. Bresan explicitly calls his protagonists actors, for whom the whole world is merely a stage. The theatrum mundi topos is powerfully present in both novels, ranging from understanding of the scholar John of Salisbury, through the baroque understanding of topos to the topos in symbolical works and impossibility of determining identity in permanently changing world, following Pirandello. Due to the use of meaningfully rich topos theatrum mundi, Bresan's novels become semantically more complex and require an experienced reader.
Prenosi
Literatura
Madison. Wisconsin: University of Wisconsin Press
Brešan. Ivo. 1996. Ispovijedi nekarakternog čovjeka. Zagreb: Znanje
Brešan. Ivo. Ptice nebeske. 1990. Zagreb: Znanje
Brkić. Mirna. 2008. Pikarski roman - od kanonizacije do transformacije u
18. st. Mostariensia. Mostar. 127-123
Brkić, Mirna. 2006. Ptice nebeske - pikarski roman Ive Brešana. Riječ. 12.
Rijeka. 87-101
Čale. Frano. 1995. Pirandello kao dramatičar i njegovi odjeci u Hrvata.
Predgovor drami Šest osoba traži autora. Zagreb: ABC naklada
Guillén. Claudio. 1982. Književnost kao sistem. Preveo Tihomir Vučković.
Beograd: Nolit
Hall. James. 1998. Rječnik tema i simbola u umjetnosti. Preveo M. Grčić.
Zagreb: Školska knjiga
Lozica. Ivan. 1997. Hrvatski karnevali. Zagreb: Golden marketing
Nemec. Krešimir. 2003. Povijest hrvatskog romana od 1945. do 2000.
Zagreb: Školska knjiga
Schwanitz. Dietrich. 2000. Teorija sistema i književnosti. Zagreb: Naklada
MD
Shakespeare. William. 1951. Kako vam se sviđa. Zagreb: Matica hrvatska
Tunjić. Andrija. 2001. Razgovori u Hrvatskoj. Zagreb: AGM
Visković. Velimir. 2000. Brešanovo dvadeseto stoljeće. U knjizi: Umijeće
pripovijedanja. Ogledi o hrvatskoj prozi. Zagreb: Znanje
Žmegač. Viktor. 1986. Krležini europski obzori. Zagreb: Znanje
Lever. Maurice. 1986. Povijest dvorskih luda. Prevela Gordana V. Popović.
Zagreb: Grafički zavod Hrvatske
Lukács. Georg. 1968. Teorija romana. Preveo Kasim Prohić. Sarajevo:
Veselin Masleša.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
