ELIPSA KOT STAVČNOPOVEDNI IN BESEDILNI POJAV
Povzetek
The paper Ellipsis as a sentence and textual phenomenon presents ellipsis as a textual valence phenomenon and its recognition in text/discourse on the material of Slovene language. Ellipsis is a linguistically-systemically predictable omission. As a systemic phenomenon, it belongs (based on frequency of occurrence) primarily to the textual plane. Ellipsis can be seen as expressionless content, or the non-worded content of textual valence; it is therefore an expression of textual valence within the sentence structure (and broader) and often a stylistic phenomenon. Ellipsis is more likely to occur in narrower-interest dialogical texts with predominantly practical-communicative content and verbs with absolute semantic valence ranging from one- to three-valence verbs. One would expect the appearance of ellipsis to be less frequent in monological wider-interest texts: for instance, in speeches by members of city council. With its textuality, the text creates alternatives and provides a selection of these, so that recurrence of particular sections of text is either permitted or withheld in accordance with its participants’ (author’s and recipient’s) beliefs and presuppositions, which are also reflected in the economy of language and in the flout or/and violation of the maxims of Grice’s co-operative principle. That is also connected to the functional sentence perspective with its possibility of adapting word order to the content or actual meaning of the sentence.
Prenosi
Literatura
stanju). Prevod iz nemščine. Ljubljana: Delo, d. d. 17–19.
Gea: svet je tvoj. 2000. Letnik 10, številka 1, Ljubljana, str. 28.
Jančar, Drago. 21980. Galjot. Murska Sobota: Pomurska založba.
Jančar, Drago. 2000. Katarina, pav in jezuit. Ljubljana: Slovenska matica.
Krajnc, Mira. 2005. Besedilne značilnosti javne govorjene besede. Knjižna zbirka
Zora, Zora 35. Maribor. Zapisi odlomkov sej mariborskega Mestnega sveta, in
sicer 23. 10. 2000, 3. in 10. 9. 2001 ter 1. 10. 2001.
Krajnc Ivič, Mira. 2008. Zasebni dvogovori. Doktorska disertacija. Ljubljana:
Filozofska fakulteta.
Mladina. 2009. Konzum /K/ (št. 28, 17. 7 2009), predstavitev, 68. Komunalni kaos
/KK/ (št. 30, 31. 7 2009), komentar, 32–34. Vonj po časopisu /VČ/ (št. 30, 31. 7.
2009), komentar pod črto, 41. Ljubljana: Mladina časopisno podjetje d. d.
Daneš, František, idr. 1987. Větné vzorce v češtině. Praha: Academia.
Daneš, František. 1999, 2000. Jazyk a Text I, II. /JaT I, II/ (Výbor z lingvistického
díla Františka Daneše).Ur. Oldřich Uličný. Praha: Univerzita Karlova,
Filozofická fakulta.
Ducrot, Oswald. 1988. Izrekanje in izrečeno. Ljubljana: Založba ŠKUC: Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete.
Krajnc, Mira. 2004. Besedilnoskladenjske značilnosti javne govorjene besede. (Na
gradivu mariborščine). Slavistična revija, 52/4, Ljubljana, 475–498.
Krajnc, Mira. 2005. Besedilne značilnosti javne govorjene besede. Knjižna zbirka
Zora, Zora 35. Maribor: Filozofska fakulteta, Založba Oddelka za slovanske
jezike in književnosti.
Krajnc Ivič, Mira. 2009. Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika. Mednarodna
knjižna zbirka Zora, Zora 63. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna
založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Krajnc Ivič, Mira, Žele, Andreja. 2011. Elipsa v dvogovornih in enogovornih
besedilih = Ellipsis in dialogical and monological texts. V: Jesenšek, Marko
(ur.): Globinska moč besede : red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici,
(Mednarodna knjižna zbirka Zora, 80). Maribor: Mednarodna založba Oddelka
za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 468–478.
Levison, Stephen C. 1995. Activity types and language. Drew, Paul, Heritage, John
(ur.). Talk at work: interaction in institutional settings. Cambridge University
Press. 66−101.
Padučeva, Elena Viktorovna. 2007. O semantike sintaksisa (Materialy k
tranformacionnoj grammatike russkogo jazyka). Moskva: KomKnjiga.
von Polenz, Peter. 1988. Deutsche Satzsemantik. Grundbegriffe des Zwischen-denZeilen-Lesens. Druga, pregledana izdaja. Berlin, NewYork.
Schiffrin, Deborah. 1995. Approaches to discourse. Oxford (UK), Cambridge
(USA): Blackwell.
Searle, John R. 1971. Sprechakte: ein sprachphilosophischer Essay. Frankfurt am
Main: Suhrkamp.
Sgall, Petr, a kol. 1986. Úvod do syntaxe a sémantiky. Praha: Academia.
Stubbs, Michael. 1983. Discourse Analysis. The Sociolinguistic Analysis of Natural
Languarge. Oxford.
Toporišič, Jože. 42000. Slovenska slovnica. Četrta prenovljena in razširjena izdaja.
Maribor: Obzorja.
Vidovič Muha, Ada. 2000. Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja.
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Žele, Andreja. 2001. Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu).
Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana.
Žele, Andreja. 2010. Elipsa med glagolsko intenco in besedilno koherenco
(Izpustnost med glagolsko usmerjenostjo in besedilno soveznostjo). Slavistična
revija, 58/1, Ljubljana. 117–131.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
