ЧОВЕЧКАТА ВЕРБА, ЖЕЛБА И СУДБИНА ВО ДЕЛАТА НА МАКЕДОНСКИТЕ ПИСАТЕЛИ ПОСВЕТЕНИ НА ПЕРИОДОТ НА БАЛКАНСКИТЕ ВОЈНИ
Povzetek
The title of the topic is based on associative ventures and visions of the Macedonian writers Mitko Madžunkov, Kole Čašule, Atanas Vangelov and Slavko Janevski about the unfortunate destiny of Macedonian people during the Balkan Wars, who always fight against each other. For centuries the Balkans have been a background of several major religions, a bulk of languages, not understandable for each other totally, having customs and habits which are stranger for Balkan neighbors than those of Western Europe. In this tiny region are concentrated various diverse models of cultures, which are scarcely known to each other. In such inherited environment, fairly late (in 19th century) started the struggle for establishing Balkan nation – states, i.e. political forms reunited around one ethnos, one religion, one language. Therefore, it is not strange that in the struggle were included all aggressive methods to resolve all national questions such as genocide, ethnic purging, violent movements, rechristening and renaming. All those events influenced forming characteristic features of the Balkans, such as hypocrisy, stubbornness, non-confidence, fear of new activity and of movement. All those features implemented in the character of the Balkans burden the process known as habitualisation, comprising of changing the unusual, unknown and foreign into usual, known and domestic. That process has difficulties in its functioning in the Balkans, because it is immediately connected with violence. Particularly, when the Balkans understand that peoples identity is not unique and that the word, being a whole so far, consists of a range of diverse and even antagonistic worlds. Afterwards conflict situations appear, so that everyone feels insecure and unsatisfied. Such statements can surely be confirmed by a range of examples in the Balkans' history. All of this human experience is elaborated in the works of Macedonian writers Mitko Madžunkov, Kole Čašule, Atanas Vangelov and Slavko Janevski. Having written about diverse civilizations, religions and nations, they uncover the roots of the contemporary conditions and events in the Balkans.
Prenosi
Literatura
Друговац Миодраг. 1990. Историја на македонската книжевност.
Скопје:Мисла.
Златна книга 100 години ВМРО. 1993. Скопје:Глас на ВМРО-ДПМНЕ.
Историја на македонскиот народ. 2003. Скопје:ИНИ.
Јаневски Славко. 1972. Ни балканците не се без судбина. во Омарнини.
Скопје:НИП „Нова Македонија“.
Маџунков, Митко. 1993. Кон другата земја. Скопје: Култура, Македонска
книга.
Harrison, J.E. 1903. Prolegomena to the Study of Greek Religion. Cambridge.
Чашуле Коле. 1984. Простум. Скопје:Мисла.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
