STATUS GLASA /Ʒ/ U MAKEDONSKOM, SRPSKOM I CRNOGORSKOM JEZIKU
Povzetek
U uvodnom dijelu rada prikazuju se artikulacijska i akustička obilježja glasa // te se otvara pitanje njegova porijekla i položaja u slavenskim jezicima. Prva cjelina rada se bavi rasprostranjenošću glasa // u makedonskim dijalektima te u srednjoštokavskim i staroštokavskim dijalektima na području Srbije i Crne Gore. U drugoj cjelini se utvrđuje status glasa // u suvremenom makedonskom i srpskom standardnom jeziku. Na koncu se ukratko predstavlja i njegova sociolingvistička uloga u procesu kodifikacije crnogorskog jezika
Prenosi
Literatura
rad). Filozofski fakultet. Zagreb.
Babić, Stjepan; Brozović, Dalibor; Škarić, Ivo; Težak, Stjepko. 1991. Povijesni
pregled, glasovi i oblici hrvatskoga književnoga jezika. Zagreb: Nakladni zavod
Globus.
(Bojkovska et al. =) Бојковска, Стојка; Пандев, Димитар; Минова-Ѓуркова,
Лилјана; Цветковски, Живко; Димитрова, Саветка. 2008. Општа граматика
на македонскиот јазик. Скопје: Просветно дело АД.
Brown, Keith; Ogilvie, Sarah. 2009. Consise Encyclopedia of Languages of The
World. Oxford: Elsevier.
Greenberg, Robert D. 2005. The Dialects of Macedonia and Montenegro: Random
Linguistic Developments or Evidence of a Sprachbund. Južnoslovenski filolog,
56/1−2. Beograd. 295−300.
Ivić, Pavle. 1981. Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i
makedonskih govora obuhvaćenih opšteslavenskim lingvističkim atlasom.
Sarajevo.
Jelaska, Zrinka. 2004. Fonološki opisi hrvatskoga jezika. Zagreb: Hrvatska
sveučilišna naklada.
Klajn, Ivan. 2008. Gramatika srpskog jezika. Beograd: Zavod za udžbenike i
nastavna sredstva.
(Kepeski =) Кепески, Круме. 1950. Македонска граматика. Скопје: ДКМ.
(Koneski =) Конески, Блаже. 1967. Граматика на македонскиот литературен
јазик, Скопје: ДКМ.
Lakić, Igor. 2010. Crnogorski jezik: od negacije do standardizacije. Med
politiko in stvarnostjo: Jezikoslovna situacija v novonastalih državah bivše
Jugoslavije. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 85–95.
Mihaljević, Milan. 2002. Slavenska poredbena gramatika, 1. dio: Uvod i
fonologija. Zagreb: Školska knjiga.
Milović, Jevto M. 1984. Crnogorski govori. Titograd: CANU.
(Misirkov =) Мисирков, Крсте Петков. 1974. За македонцките работи.
София: Либералния клубъ.
Nikčević, Vojislav. P. 2004. Jezikoslovne studije. Cetinje: Đurđe Crnojević.
Okuka, Miloš. 2008. Srpski dijalekti. Prosvjeta: Zagreb.
Pešikan, Mitar. 1979. Jedan opšti pregled na crnogorske govore. Zbornik za
filologiju i lingvistiku, XXII/1. Novi Sad. 149−169.
(Piper =) Пипер, Предраг. 2010. Граматички описи јужнословенских језика.
Београд: Чигоја штампа.
Subotić, Ljiljana; Sredojević, Dejan; Bjelaković, Isidora. 2005. Ortoepska i
ortografska norma standardnog srpskog jezika. Novi Sad: FF.
(Savicka i Spasov =) Савицка, Ирена; Спасов, Људмил. 1991. Фонологија на
современиот македонски стандарден јазик 1, Скопје: Борографикa.
(Spasov =) Спасов, Људмил. 2003. Две американски граматики на современиот
македонски стандарден јазик од Хорас Г. Лант и Виктор А. Фридман.
Скопје: МАНУ.
(Stanojčić i Popović =) Станојчић, Живојин; Поповић, Љубомир. 2008.
Граматика српског језика за гимназије и среднје школе. Београд: Завод за
уџбенике.
(Stevanović =) Стевановић, Михајло. 2007. Граматика српског језика (за средње
школе). Београд: Предраг & Ненад.
(Vidoeski et al. =) Видоески, Божидар и др. 1975. Правопис на македонскиот
литературен јазик. Просветно дело: Скопје.
(Vidoeski =) Видоески, Божидар. 1998. Дијалектите на македонскиот јазик,
Скопје: МАНУ.
(Vidoeski =) Bидоески, Божидар. 2000. Фонолошки бази на говорите на
македонскиот јазик. Скопје: МАНУ.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
