VJEŠTICE U SUVREMENIM NARATIVIMA NA PODRUČJU BOSNE I HERCEGOVINE
Povzetek
Od najranijih dana zapisane povijesti postoje svjedočenja o vješticama i vještičjim kultovima. Pitanjima tko su vještice, kakva su stajališta o njima iz gledišta povijesti, sociologije, psihologije, a kako su prikazane vještice u hrvatskim usmenoknjiževnim predajama, s posebnim osvrtom na suvremene narative Hrvata na području Bosne i Hercegovine, bavimo se u radu. Terensko istraživanje i zapisivanje suvremenih narativa među Hrvatima u BiH pokazalo je da su još česta kazivanja o vješticama. Uglavnom govore o ružnim, starim ženama koje su mogle poprimati različita obličja (najčešće muhe i mačke) i koje bi činile štetu po selu. Brojnost i raznovrsnost suvremenih narativa o vješticama svjedoči o tome da je mitskodemonološko vječna tema i da ga ni suvremeni oblici života niti dominirajuće kršćanstvo nisu uspjeli potisnuti iz svijesti i kazivanja puka.
Prenosi
Literatura
napose u Hrvatskoj. Zagreb: Informator
Belaj.Vitomir. 1998. Hod kroz godinu: mitska pozadina hrvatskih narodnih običaja i
vjerovanja. Zagreb: Golden marketing
Bošković-Stulli. Maja. 1991. Predaje o vješticama i njihovi progoni u Hrvatskoj. U:
Pjesme, priče, fantastika. Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske. 124-159.
Boškovi-Stulli. Maja. 1963. Narodne pripovijetke. PSHK. knj. 26. Zagreb: ZoraMatica Hrvatska
Chavalier. Jean/Gheerbrandt. Alain. 1987. Rječnik simbola. Zagreb: Nakladni zavod
Matice hrvatske
Čiča. Zoran. 2002. Vilenica i vilenjak. Sudbina jednog pretkršćanskog kulta u doba
progona vještica. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku
Faust,. Viktoria. 2000. Vještice - knjiga sjena. Zagreb:Zagrebačka naklada Freud. Sigmund. 1970. Das Unheimliche. U: Psychologische Schriften. svezak IV,
Frankfurt a. M.
Graves. Robert. 1969. Grčki mitovi. Beograd: Nolit
Hall. James. 1991. Rječnik tema i simbola u umjetnosti. Zagreb: August Cesarec
Holzer. Hans. 2005. Witches - True encounters with wicca, wizards, covens, cults,
and magic. New York: Black dog & Leventhal Publishers Inc.
Institoris. Heinrich/Sprenger. Jacob. 2006. Malleus maleficarum (Malj koji ubija
vještice). Zagreb: Stari grad
Katičić. Radoslav. 2008. Božanski boj. Zagreb: Ibis grafika d.o.o., Katedra
čakavskog sabora Općine Mošćenička Draga,Odsjek za etnologiju i kulturnu
antropologiju Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu
Katičić. Radoslav. 2010. Zeleni lug. Zagreb: Ibis grafika d.o.o., Matica hrvatska,
Katedra čakavskog sabora Općine Mošćenička Draga
Katičić. Radoslav. 2011. Gazdarica pred vratima. Zagreb: Ibis grafika d.o.o., Matica
hrvatska, Katedra čakavskog sabora Općine Mošćenička Draga
Marjanić. Suzana. 2005. Vještičje psihonavigacije i astralna metla u svjetovima
hrvatskih predaja kao (mogući) aspekti šamanske tehnike ekstaze (i transa),
Studia ethnologica Croatica, vol. 17. 111-169.
Marjanić. Suzana. 2010. Zoopsihonavigacija kao poveznica vještičarstva i
šamanizma. U: Mitski Zbornik (ur. Suzana Marjanić i Ines Prica). Zagreb:
Institut za etnologiju i folkloristiku, Hrvatsko etnološko društvo, Scarabeusnaklada. 127-150.
Marks. Ljiljana. 2007. „No o drvo, ni okamen…“: Magične formule u hrvatskim
predajama o vješticama. Narodna umjetnost, 44/2. 27-42.
Mencej. Mirjam. 2006. Coprnice su me nosile. Raziskava vaškega čarovništva v
vzhodni Sloveniji na prelomu tisočletja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek
za etnologijo in kulturno antropologiji
Mircea. Eliade. 1981. Okultizam, magija i pomodne kulture: eseji s područja
komparativne religije.Zagreb: GHZ
Murray. Margaret A. 1970. The God of the Witches. Oxford: Oxford University
Presss
Novosel. Ottone. 1997. Magda Herucina, poslednja suđena vještica u Hrvatskoj. Kaj
2:40-46
Perić. Boris/Pletenac. Tomislav. 2008. Fantastična bića Istre i Kvarnera. Zagreb:
Vuković& Runjić
Pócs. Éva. 1999. Between the Living anad the Dead. A Perspective on Witches and
Seers in the Early Modern Age. Budapest: Central European University Press
Šulek. Bogoslav. 1874. Po čem se poznaju vještice. Vienac 6/49:779-782
Tkalčić. Ivan Krstitelj. 1982. Izprave o progonu vješticah u Hrvatskoj. Starine
Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, 25:1-102.
Tkalčić. Ivan Krstitelj. 1981. Parnice proti vješticam u Hrvatskoj. Rad
Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, 103:83-116.
Tkalčić. Ivan Krstitelj. 1904. Prinos k progonu vještica u Hrvatskoj. Vjestnik kr.
Hrvatsko-slavonsko-dalmatinskoga zemeljskog arkiva,6:78-79.
Vukelić. Deniver. 2009. Svjetovna suđenja i progoni zbog čarobnjaštva i hereze te
progoni vještica u Zagrebu i okolici tijekom ranog novog vijeka. Diplomski rad.
Zagreb:Filozofski fakultet
Vlastite rukopisne zbirke
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
