ПОЛИФУНКЦИОНАЛНOСТА НА ДА НЕ-ПРАШАЊАТА
Povzetek
Во овој труд се спроведува прагматичка анализа на да не-прашањата во македонскиот јазик (Да не сакаш да се напиеш нешто?) за да се определат нивните комуникациски функции во различни контексти: понуда, поттикнување, емпатија, неодобрување, иронија, и сл. За разлика од поларитетните дали-прашања, кои изискуваат потврден или одречен одговор, да не-прашањата се пристрасни бидејќи бараат потврда на претпоставката на говорителот. Таа функција може успешно да се реализира само ако соговорникот го познава ситуацискиот контекст и правилно ја толкува претпоставката на говорителот. Семантичката одлика на „пристрасност“ ги прави да не-прашањата погодни за сигнализирање позитивна учтивост и помал степен на хоризонтално растојание меѓу соговорниците.
Prenosi
Literatura
Негација (9). Скопје: МАНУ.
Bayer. Josef. and Obenauer. Hans-Georg. 2011. Discourse particles, clause structure,
and question types. The Linguistic Review 28, 449–491.
Brown. Penelope. and Levinson. Stephen. C. 1987. Politeness. Some Universals in
Language Usage. Cambridge: Cambridge University Press.
Bužarovska. Eleni. 2006. Pathways of Semantic Change: from similarity marker to
sensory evidential. Slavia Meridionalis. Studia Linguistica et Balcanistica
6. Warszawa: Institut slawistyki Polskiej Akademii Nauk, 185–311.
Dukova-Zheleva. Galina. 2010. Questions and Focus in Bulgarian. Doctoral
Dissertation. University of Ottawa, Department of Linguistics Faculty of
Arts, Ottawa, Canada.
Fischer. Kerstin. 2007. Grounding and common ground: Modal particles and their
translation equivalents. In: Lexical Markers of Common Grounds, Studies
in Pragmatics 3, edited by Anita. Fetzer. and Kerstin. Fischer. Amsterdam:
Elsevier, 47–66.
Fetzer. Anita. and Fischer. Kerstin. 2007. Introduction. In Lexical Markers of
Common Grounds, Studies in Pragmatics 3 edited by Anita. Fetzer. and
Kerstin. Fischer. Amsterdam: Elsevier, 1–12.
Givón. Talmy. 1984. Syntax. Vol. I. Amsterdam: Benjamins.
Goffman. E. 1967. On face-work: an analysis of ritual elements in social interaction.
In E. Goffman. Interactional Ritual: Essays on face-to-face behaviour.
New York: Penguin Books, Ltd.
Hopper. Paul. J. and Traugott. Elizabeth. C. 1994 [1993]. Grammaticalization.
Cambridge: Cambridge University Press.
Heine. Berndt. 2001. Grammaticalization. Constructions in Grammaticalization. In:
B. D. Joseph. and R. D. Janda. Handbook of Historical Linguistics. London:
Blackwell, 575–601.
Levinson. Stephen. C. 1983. Pragmatics. Cambridge: Cambridge University Press.
Palmer. Frank. R. 1998. Mood and Modality. Cambridge: Cambridge
University Press.
Schmerse. Daniel. and Lieven. Elena. and Tomasello. Michael. 2013. Discourse
Particles and Belief Reasoning: The Case of German doch. Journal of
Semantics 0, 1–19 (doi: 10.1093/jos/fft001).
Searle. John. R. 1969. Speech Acts: An Essay in the Philosophy of Language.
Cambridge: Cambridge University Press.
Spencer-Oatey. Helen. 1996. Reconsidering power and distance. Journal of Pragmatics 26, 1–24.
Traugott. Elizabeth. C. and Dasher. Richard. B. 2002. Regularity in Semantic
Change. Cambridge: Cambridge University Press.
Wiemer. Bjorn. 2014. Mora da as a marker of modal meanings in Macedonian: on
correlations between categorial restrictions and morphosyntactic behaviour.
In E. Leiss. and W. Abraham. (eds.). Modes of modality. Amsterdam:
Benjamins, 127-166.
Yule. George. 1996. Pragmatics. Oxford: Oxford University Press.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
