ПОВЕЌЕЈАЗИЧНОСТА ВО АНТИЧКИОТ СВЕТ НИЗ ПРИЗМАТА НА АНТИЧКАТА ЛИТЕРАТУРНА ТРАДИЦИЈА
Povzetek
Трудот се осврнува на повеќејазичноста како културен феномен во античкиот свет според сочуваната литературна традиција создавана на хеленски и на латински јазик. Оттука, посебно внимание е посветено на хеленско-латинскиот билингвизам, но и на сочуваните податоци за јазиците, кои биле во говорна употреба во античкиот период, меѓу кои и оние за јазикот на античките Македонци.
Prenosi
Literatura
Aristotle. (2011). Problems. Book 1-19. Edited and Translated by Robert Mayhew. Loeb Classical Library, Harvard University Press.
Athenaeus. (1887). Deipnosophistae. Kaibel. Lipsiae: B.G. Teubneri.
Athenaeus. (1927). The Deipnosophists. With an English Translation by Charles Burton Gulick. Harvard University Press.
Caesar, C. Julius. (1914). C. Iuli Commentarii Rerum in Gallia Gestarum VII A. Hirti Commentarius VII. T. Rice Holmes. Oxonii. Scriptorum Classicorum Bibliotheca Oxoniensis. E Typographeo Clarendoniano.
Cicero’s letters to Atticus. (1965). Ed. by D.R. Shaackleton Bailey. Vol. I. 68-59 B.C. 1-45 (books I and II). Cambridge, Cambridge University Press.
Curtius Rufus, Quintus. (1908). Historiarum Alexandri Magni Macedonis libri qui supersunt. Edmund Hedicke. Lipsiae: B.G. Teubneri.
Gantar, Kaetan. (1998). Nekoi problemi na dvojazicjnosta vo Anticjkiot Rim [Some Problems of Bilingualism in Ancient Rome]. In Prilozi MANU [Contributions of Macedonian Academy of Scientific and Arts], 23, No 1-2. 78.
Gellius, Aulus. (1824). Nocte Atticae. Jacobi Gronovii (ed.). London.
Gellius, Aulus. (1927). The Attic Nights of Aulus Gellius. With An English
Translation John C. Rolfe. Harvard University Press.
Herodotova. (1998). Istorija. Transl. Danidzja Cjdikovska. Skopje: Zumpres. Herodoti. Historiae. Recognovit brevique adnotatione critica instruxit Carolus Hude,
Ph.D. Editio Tertia. Oxonii, MCMXXVII.
Horrocks, Geoffrey. (2010). Greek. A History of the Language and its Speakers. 2nd
ed. Chichester: Willey‒Blackwell.
Ilievski, Petar Hr. (1988). Balkanolosjki lingvisticjki studii, so poseben osvrt kon
istoriskiot razvoj na makedonskiot jazik [Balkan linguistic studies, with special emphasis on the historical development of the Macedonian language]. Skopje: Institut za makedonski jazik “Krste Misirkov”. (In Macedonian.)
Ilievski, Petar Hr. (1994). Mestoto na anticjkiot makedonski jazik meǵu drugite indoevropski jazici [The place of the ancient Macedonian language among other Indo-European languages]. In Zjva Antika [Lively Antiquity] No 1-2. 73-94. (In Macedonian.)
Ilievski, Petar Hr. (1992). Potekloto na anticjkiot makedonski jazik i imeto na sovremeniot makedonski jazik [The origin of the ancient Macedonian and the name of the modern Macedonian language]. In Prilozi MANU XVII, 2. 99-125.
Kajsar, Gaj Julij. (2000). Belesjki za Galskata vojna [[Notes on the Gallic War]. Transl. Ljubinka Basotova, Valerij Sofronievski. Skopje: Tri.
Kikeron, Mark Tulij. (2014). Izbrani pisma [Selected letters]. Transl. Svetlana Kocjovska. Skopje: Tri.
Kurtij Ruf, Kvint. (1998). Istorija na Aleksandar Makedonski [History of Alexander the Great]. Transl. Ljubinka Basotova. Skopje: Patrija.
Livy. (1912.) History of Rome. English Translation by Rev. Canon Roberts. New York, New York. E. P. Dutton and Co.
Melovski, Hristo, Proeva, Nade. (1987). Makedoncite vo deloto De Thematibus na Konstantin VII Porfirogenit [Macedonians in the work De Thematibus of Constantine VII Porphyrogenite]. In Zjva Antika [Lively Antiquity] 37, No 1-2. 19-37.
Ovidius, Naso P. (1939). Ex Ponto. Arthur Leslie Wheeler. Cambridge, MA.: Harvard University Press.
Petrova, Eleonora. (1996). Brigite na centralniot Balkan vo II i II millennium pred n.e. [Brigades of the central Balkans in the II and I millennium BC]. Skopje: Muzej na Makedonija, Arheolosjki, Etnolosjki i Istoriski.
Plutarh. (2008). Naporedni zjivotopisi (likovi od istorijata na drevna Makedonija) [Comparative biographies (characters from the history of ancient Macedonia)]. Nade Proeva (ed.), Vojislav Sarakinski (transl.). In Historia Antiqua Macedonica 7. Skopje.
Plutarchi. Vitae parallelae. Iterum recognovit Carolus Sintenis. Bibliotheca Teubneriana. Lipsiae: B. G. Teubneri, MDCCCLXXXIX – MDCCCXCII.
Pudić, I. (1966). Staromakedonski jezik [Old Macedonian language]. In Godišnjak [Yearbook] ANUBIH IV, Centar za balkanološka ispitivanja, 2. 5-25.
Proeva, Nade. (1997). Studii za antičkite Makedonci [Studies on Ancient Macedonians]. In Historia antiqua Macedonica 5. 89-99.
Pseudo-Callisthenes. 1926 (1958). Historia Alexandri Magni. W. Kroll (Ed.). Berlin. Psevdokalisten. (2008). Zjivotot i delata na Aleksandar Makedonski [The Life and Works of Alexander the Great]. Transl. Vesna Dimovska-Janjatova. Skopje:
Slovo.
Strabo. (1877). Geographica. A. Meineke (ed.). Leipzig: Teubner.
Thucydidis. Historiae, I-VIII. Recensuit Carolus Hude, Bibliotheca Teubneriana. Lipsiae: B.G. Teubneri, MCMI.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
