СПОРЕДБЕН ПРЕГЛЕД НА СВРЗНИЦИТЕ ВО ПРЕВОДИТЕ НА НОВИОТ ЗАВЕТ НА СОВРЕМЕН МАКЕДОНСКИ ЈАЗИК НАПИШАНИ СО ГРЧКО ПИСМО
Povzetek
Предмет на овој труд се првите преводи на Новиот завет на современ македонски јазик од 18. и од 19 в., и тоа: Кониковското евангелие, Кулакиското евангелие, Бобошчанското евангелие и Трлиското евангелие. Сите четири текста се напишани со грчка азбука и секој од нив е поврзан со определен дијалект од југоисточната група македонски говори. Претставени се сврзниците од анализираните текстови, и тоа во оние читања заеднички за сите четири текста. Најпрво се прави преглед и табеларен приказ на сврзниците во секој од текстовите, а потоа тие споредбено се коментираат, особено од аспект на тоа дали нивните фреквенција и употреба целосно соодветствуваат со оние во одделните дијалекти со кои тие се поврзуваат или, пак, покажуваат извесни разлики и/или стилизации.
Prenosi
Literatura
Arsov, Borče. (2015). Postapki na stilizacija na morfološko, zboroobrazuvačko i na leksičko ramnište vo Konikovskoto, Kulakiskoto i vo Boboščanskoto evangelie (sporedbi): [Procedures for stylization of morphological, congregational and lexical levels in Konikovo, Kulaki and in the Boboshtica Gospels (comparisons)]: PhD thesis. Skopje: Ss. Cyril and Methodius University.
Ivanov, Yordan. (1970). Bulgarski starini iz Makedonija [Bulgarian antiquities from Macedonia]. Sofia: BAN.
Koneski, Blaže. (1975). Od istorijata na jazikot na slovenskata pismenost vo Makedonija [From the history of Slavic literacy in Macedonia]. Skopje: Makedonska kniga.
Miletič, Lyubomir. (1920). Bulgarski starini VI. Dva rukopisa s grucko pismo [Bulgarian Antiquities VI. Two manuscripts with Greek literacy]. Sofia: BAN.
Minova-Gjurkova, Liljana. (2000). Sintaksa na makedonskiot standarden jazik [The syntax of Macedonian standard language]. Skopje: Magor.
Nov zavet [New Testament]. (2006). Skopje: Biblisko združenie na Republika Makedonija.
Peev, Kosta. (1987). Kukuškiot govor I [Kukuškiot dialekt I]. Skopje: Studentski zbor.
Arsov, Borče. (2016). On some lexical archaisms in the Boboshtica Gospel and the Boboshtica dialect. In Slavica Helsingensia 49: In search of the center and periphery: Linguistic attitudes, minorities, and landscapes in the Central Balkans. Maxim Makartsev & Max Wahlström (Eds.) Helsinki: University of
Helsinki. 125–136.
Courthiade, Marcel. (1988). Les derniers vestiges du parler slave de Boboščica et de
Drenovene (Albanie). In Revue des études slaves No 60(1). Paris: Institute
d'Etudes Slaves. 139–157.
Lindstedt, Jouko, Spasov, Ljudmil, Nuorluoto, Juhani. (2008). The Konikovo
Gospel / Кониковско евангелие. Helsinki: The Finnish Society of Sciences and
Letters.
Mazon, André. (1936). Documents contes et chansons Slaves de L’Albanie du Sud.
Paris: Librairie Droz.
Mazon, André, Vaillant, André. (1938). L’Évangéliaire de Kulakia Un parler Slave
du Bas-Vardar. Paris: Librairie Droz.
Spasov, Ljudmil, Arsov, Borče. (2008). Review of Morphology and the Function of
Morphological Categories in the Konikovo Gospel. In The Konikovo Gospel / Кониковско евангелие. Helsinki: The Finnish Society of Sciences and Letters. 325–362.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
