PRIPRAVA JEZIKOVNIH PODATKOV ZA PEDAGOŠKI PORTAL O SLOVENŠČINI FRANČEK
Povzetek
V prispevku sta predstavljena proces nastajanja portala Franček, prvega interaktivnega pedagoškega spletnega slovarsko-slovničnega portala za slovenščino, ter predhodna priprava jezikovnih podatkov zanj. Portal, ki ima izvirno zasnovo in se ne zgleduje po drugih jezikovnih portalih, prinaša podatke o pomenu besed, njihovih sinonimih, pregibanju, izgovoru, frazeologiji, rabi v narečjih, zgodovini in etimologiji. Podatki so povezani z dvema šolskima slovnicama, didaktičnimi gradivi, jezikovno svetovalnico za učitelje in opisom sodobnih učnih metod, portal pa dopolnjuje igra za pametne naprave. Glavni namen spletnega orodja je uvajati učence osnovnih in srednjih šol v rabo različnih slovarskih priročnikov, razvijati njihovo jezikovno in metajezikovno zmožnost ter jih seznanjati z drugimi jezikovnimi viri. Portal zapolnjuje vrzel v naboru jezikovnih virov za slovenščino, ki so primarno namenjeni ali vsaj ustrezno prilagojeni šolski populaciji oziroma za rabo v šolskem sistemu. Članek prikazuje tudi nastajanje novih slovarskih, slovničnih in didaktičnih vsebin ter postopek prilagajanja in povezovanja vseh komponent v novo celoto. Zaradi širokega starostnega razpona in razlik v (meta)jezikovnem znanju ciljnih uporabnikov so podatki in vizualizacija prilagojeni trem različnim starostnim skupinam (1.–5. in 6.–9. razred osnovne šole ter srednja šola), pri čemer so upoštevane vsebine učnih načrtov za pouk slovenskega jezika v osnovni in srednji šoli.
Prenosi
Literatura
Ahačič, Kozma, Ledinek, Nina, Perdih, Andrej. (2015). Fran: the next generation Slovenian dictionary portal. V: Natural language processing, corpus linguistics, lexicography: proceedings, Eighth International Conference, Bratislava, Slovakia, 21–22 October 2015. RAM-Verlag. 9-16.
Ahačič, Kozma. (2017a). Kratkoslovnica. Slovenska slovnica za osnovno šolo [Kratkoslovnica. Slovenian grammar for primary schools]. Ljubljana: Rokus Klett. (In Slovenian.)
Ahačič, Kozma. (2017b). Slovnica na kvadrat. Slovenska slovnica za srednjo šolo [Slovnica na kvadrat. Slovenian grammar for secondary schools]. Ljubljana: Rokus Klett. (In Slovenian.)
Ahačič, Kozma, Dobrovoljc Helena, Gliha Komac, Nataša, Kenda Jež, Karmen, Ledinek, Nina, Lengar Verovnik, Tina, Mirtič, Tanja, Race, Duša, Žagar Karer, Mojca. (2021). Družbene zvrsti in besedilne vrste v slovenskem jeziku [Social varieties and genres in Slovene language]. Ljubljana. URL: http://kje-je-kaj-v-slovnici.franček.si/pdf/zvrsti.pdf (Accessed: 19.10.2021). (In Slovenian.)
Dobrovoljc, Helena, Verovnik, Tina, Bizjak Končar, Aleksandra. (2018). Spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik ter normativne zadrege uporabnikov in jezikoslovcev. V: Škrabčevi dnevi 10: Zbornik prispevkov s simpozija 2017 [Web language-counselling service for Slovenian and normative dilemmas of users and linguists. In: Škrabčevi dnevi 10: Proceedings from the symposium 2017]. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici. 52-69. (In Slovenian.)
Erlandsen, Jens. (2010). iLEX, a general system for traditional dictionaries on paper and adaptive electronic lexical resources. V: Proceedings of the XIV EURALEX International Congress. 6–10 July 2010. Leeuwarden/Ljouwert: Fryske Akademy – Afûk. URL: 000_Euralex_2010_00_PRINTED_BOOK_Foreword_TOC_PlenaryLectures_Abstracts.pdf (Accessed: 19.10.2021).
Godec Soršak, Lara. (2015). Slovenski otroški šolski slovar. V: Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis (1. del). Obdobja 34 [Slovene children's school dictionary. In: Grammar and dictionary – current language description. Proceedings of the conference Obdobja 34]. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 243-250. (In Slovenian.)
Godec Soršak, Lara. (2019). Zasnova šolskega slovarja za otroke v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju: doktorska disertacija [Designing a school dictionary for pupils in the 1st and 2nd triad of primary school: PhD Thesis]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. (In Slovenian.)
Jakopin, Primož. (1999). Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v slovenskem jeziku: doktorska disertacija [Upper bound of entropy in Slovenian literary texts: PhD Thesis]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko. (In Slovenian.)
Ježovnik, Janoš, Kenda Jež, Karmen, Škofic, Jožica. (2020). Reduce, Reuse, Recycle: Adaptation of Scientific Dialect Data for Use in a Language Portal for School children. V: Proceedings of XIX EURALEX Congress: Lexicography for Inclusion, Vol. I. Komotini: Democritus University of Thrace. 31-37.
Kosem, Iztok, Rozman, Tadeja, Stritar, Mojca. (2011). How do Slovenian primary and secondary school students write and what their teachers correct: a corpus of student writing. V: Proceedings of the Corpus Linguistics 2011 conference, 20-22 July 2011. ICC Birmingham.
Kosem, Iztok, Stritar, Mojca, Može, Sara, Zwitter Vitez, Ana, Arhar Holdt, Špela, Rozman, Tadeja. (2012). Analiza jezikovnih težav učencev: korpusni pristop [The analysis of student language problems: a corpus-based approach]. Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno humanistiko. (In Slovenian.)
Kosem, Iztok, Rozman, Tadeja, Arhar Holdt, Špela, Kocjančič, Polonca, Laskowski, Cyprian Adam. (2016). Šolar 2.0: nadgradnja korpusa šolskih pisnih izdelkov. V: Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika 2016 [Šolar 2.0: Increasing the corpus of texts written by native-speaker students. In: Proceedings of the conference on Language technologies & digital humanities 2016]. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 95-100. (In Slovenian.)
Perdih, Andrej. (2020). Portal Fran: od začetkov do danes. Rasprave: Časopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 46, № 2 [The Fran Slovene language portal: from beginnings to the present day. Rasprave: The Journal of Institute of Croatin Language and Linguistics 46, № 2]. 997-1018. (In Slovenian.)
Perdih, Andrej. (sprejeto v objavo/in Press). Učenje o slovarjih v šoli: portal Franček kot most med splošno in pedagoško leksikografijo [Learning about dictionaries in school: the Franček portal as a bridge between general and pedagogical lexicography]. (In Slovenian.)
Petric Žižić, Špela. (2020). Tipologija razlag v Šolskem slovarju slovenskega jezika. Slavistična revija 68, № 3 [Typology of definitions in the School dictionary of the Slovene language. Slavic Review Ljubljana, SRL 68, № 3]. 391–409. (In Slovenian.)
Rozman, Tadeja, Krapš Vodopivec, Irena, Stritar, Mojca, Kosem, Iztok. (2020). Empirični pogled na pouk slovenskega jezika [An empirical view of Slovene as an academic subject]. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (In Slovenian.)
Snoj, Jerica. (2019). Leksikalna sinonimija v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika. Lingua Slovenica 14 [Lexical synonymy in the Synonym dictionary of Slovenian language. Lingua Slovenica 14]. Ljubljana: Založba ZRC. (In Slovenian.)
Žagar Karer, Mojca. (2017). Terminološko svetovanje: izkušnje in perspektive. V: Slovenska terminologija danas [Terminology-consulting services: experiences and perspectives. In: Slavonic terminology today]. Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti. 361-370. (In Slovenian.)
Žganec Gros, Jerneja, Vesnicer, Boštjan, Rozman, Simon, Holozan, Peter, Šef, Tomaž. (2016): Sintentizator govora za slovenščino eBralec. V: Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika [The eBralec speech synthesis system for Slovenian. In: Proceedings of the conference on Language technologies & digital humanities 2016]. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani. (In Slovenian.)
Copyright (c) 2021 Kozma Ahačič, Janoš Ježovnik, Nina Ledinek, Andrej Perdih, Špela Petric Žižić, Duša Race
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.