GROWTH AND MENTAL CRISIS AS A TOPIC IN LITERATURE FOR CHILDREN AND YOUTH
Povzetek
Childhood, as a unique period of development of each individual, in which all life experiences are experienced for the first time, leaves a deep mark on the child's psyche and because of this it is in the center of interest of many children's writers. In particular, this article is devoted to the complex processes of growing-up and maturation as seen through the perspective of authors James Matthew Barry and Jadranka Vladova in their children's novels Peter Pan and “The Mirror Behind the Mirror. Through the main characters Peter Pan and Maya (whose attitude towards growth is quite a contrast) the development of the child’s soul is presented, its character formation and some of the possible problems that arise during that process. Peter Pan is a symbol for a boy who refuses to grow up because he is satisfied with his own freedom and independence, but like any other child, he longs at the same time for sincere motherly love and care. In contrast to him, in Vladova’s novel the girl Maja wants to grow up too fast in order to get rid of loneliness, as well as to gain the right of choice and a sense of security that is found in adults. Common to both characters is the premature abandonment of parental protection and care, before their maturity (with Petar because of the desire for freedom, while with Maja because of the unavailability of the parents). This circumstance of events leads to problems in the development of both characters. The boy Peter Pan never reaches emotional and cognitive maturity, while the girl Maya falls into dangerous delusions and fantasies from which she frees herself through socializing with her peers, when she realizes that she should not rush into life and preoccupy herself with the difficult problems of adults. Through the events described in these novels, the authors actually achieve their goal of warning about some of the possible problems that arise in the process of growing up and subtly influencing the shaping of the characters of fragile children, their habits and ways of behaving and thinking.
Prenosi
Literatura
Barrie, James Matthew. (1928). Peter Pan. London: Hodder & Stoughton.
Betelhajm, Bruno. (2015). Značenje bajke [The meaning of a fairy tale]. Beograd-Podgorica: Nova knjiga. (In Serbian.)
Денкова, Јованка. (2011). Книжевност за деца. Штип: Универзитет "Гоце Делчев". [Denkova, Jovanka. (2011). Literature for children. Štip: University "Goce Delčev"]. (In Macedonian.)
Horan Keri. (2020). 12 činjenica koje verovatno niste znali o nastanku romana Petar Pan. Аvailable at: https://edenbooks.rs/elektronskeknjige/12cinjenicaonastankuromanapetarpankojeverovatno (In Serbian.)
Kajoa, Rože. (1978). Od bajke do naučne fantastike. Vo: Narodna bajka u modernoj kniževnosti [From fairy tales to science fiction. In: Folk Tale in Modern Literature]. Beograd: Nolit. (In Serbian.)
Kiley, Dan. (1983). The Peter Pan Syndrome-Men Who Have Never Grown Up. Аvailable at: https://www.scribd.com/doc/296466100/Dan-Kiley-The-Peter-Pan-Syndrome-Men-Who-Have-Never-Grown-Up-PDF
Mabij, Pjer. (1973). Ogledalo čudesnog [A mirror of the miraculous]. Beograd: Nolit. (In Serbian.)
Мицковиќ, Натка. (1985). Детето и литературата за деца. Скопје: Македонска книга. [Micković, Natka. (1985). Child and children's literature. Skopje: Makedonska kniga]. (In Macedonian.)
Мојсиева-Гушева, Јасмина. (2020). Магичен реализам. Нова објективизација на стварноста. Скопје: ИМЛ [Mojsieva-Gusheva, Jasmina. (2020). Magical realism. New objectification of reality. Skopje: IML]. (In Macedonian.)
Piaget, Jean (1948). Naissance de l’intelligence chez l’enfant. Neuchâtel: Delachaux & Niestlé.
Ridley, Rosalind. (2016). Peter Pan and the Mind of J. M. Barrie. An Exploration of Cognition and Consciousness. Cambridge: Cambridge Scholars Publishing.
Смиљанић, Вера, Толичич, Иван. (1987). Дечја психологија. Београд: Завод за уђбенике и наставна средства. [Smiljanić, Vera, Toličič, Ivan. (1987). Child psychology. Beograd: Zavod za uđbenike i nastavna sredstva]. (In Serbian.)
Стојановска-Друговац, Јованка. (2000). Бајка на животот. Скопје: ИМЛ. [Stojanovska-Drugovac, Jovanka. (2000). A fairy tale of life. Skopje: IML.] (In Macedonian.)
Todorov, Cvetan. (1987). Uvod u fantastičnu književnost [An introduction to fantastic fiction]. Beograd: Rad. (In Serbian.)
Урошевиќ, Влада (1988). Демони и галаксии. Скопје: Македонска книга. [Urošević, Vlada. (1988). Demons and galaxies. Skopje: Makedonska kniga]. (In Macedonian.)
Владова, Јадранка. (1999). Гледалото зад огледалото. Скопје: Детска радост. [Vladova, Jadranka. (1999). The look behind the mirror. Skopje: Detska radost]. (In Macedonian.)
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
