МАКЕДОНСКОЕ ПРОСВЕТИТЕЛЬСТВО В БАЛКАНСКОМ КОНТЕКСТЕ
Povzetek
The Enlightenment created the political life, crystallized the form of creating a state, set the basis through the development of the army, the finances, the administration and the diplomacy. The state took on the rational aims: the education, the science, the authority over the church. The idea of enlightenment on the Balkan started in 19 century. In Macedonia, the Macedonian civil class (merchants and craftsmen) started the struggle against the Hellenism, the struggle for independent church and introduction of the vernacular in the schools, the struggle for development of the civil consciousness and inducement of the Macedonian national consciousness. After their initiative the church-school communities were created, which became the essence of the enlightenment. Supporters of the idea of enlightenment in Macedonia were the authors of textbooks, collectors of the folk literature, printers, representatives of the literature of the enlightenment (philosophical popular writings, moral weekly newspapers, edifyingentertaining magazines, pamphlets, calendars, student debates, human documents, memorys, chronicles, travels were written), representatives of the art (carvers, wood carvers, icon-painters) and representatives of the musical culture (the first melographs).
Prenosi
Literatura
Jелавич В. Историjа на Балканот осумнаесетти и деветнаесетти век / В. Jелавич. Скопjе,
1999.
Vidan G. Osamnaesto stoljece. Povjest svjetske književnosti / G. Vidan. Zagreb, 1982.
Актон Л. Историjа на слободата / Л. Актон. Скопjе, 2001.
Берѓаев Н. За човековото ропство и слободата / Н. Берѓаев. Скопjе, 1996.
Голабовски С. Историjа на македонската музика / С. Голабовски. Скопjе, 1999.
Грозданов С. Манастир Свети Jован Бигорски / С. Грозданов // Свети Jован Бигорски во
историjата на културата и уметноста на Македониjа. Скопjе, 1994.
Гулабчев С. Един оглед по етнография на Македония / С. Гулабчев. Габрово, 1887.
Знаки Балкан. M.: РАН, 1994.
Зографски П. Мисли за българския език / П. Зографски // Български книжици. София,
1858. Кн. 1.
Конески Б. Македонските учебници од XIX век / Б. Конески // За македонскиот
литературен jазик. Скопjе, 1981.
Конески Б. Македонско-воjвоцанске културне везе у XVIII и XIX веку / Б. Конески. Нови
Сад, 1992.
Ќорнаков Д. Творештво на миjачките резбари на Балканот од краjот на XVIII и XIX век /
Д. Ќорнаков. Прилеп, 1985.
Купер Е.Д. Светска филозофиjа / Е.Д. Купер. Нови Сад, 2004.
Лори Б. Балканска Европа / Б. Лори. Скопjе, 2003.
Мазовер М. Балканот: кратка историjа / М. Мазовер. Скопjе, 2003.
Миронска-Христовска В. Просветителството во Македониjа / В. Христовска-Миронска.
Скопjе, 2005.
Павловиђ К.С. Историjа Балкана / К.С. Павловиђ. Београд, 2004.
Поп-Атанасов Ѓ. и др. Скрипторски центри во средневековна Македониjа / Ѓ. ПопАтанасов, И. Велев, М. Jакимовска-Тошиќ. Скопjе, 1997.
Ристовски Б. Столетиjа на македонска свест / Б. Ристовски. Скопjе, 2001.
Тодоровски Г. Маѓепсан мегдан / Г. Тодоровски. Скопjе, 1979.
Шопенхауер А. Етика / А. Шопехауер. Скопjе, 1998.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
