ПЕРВЫЙ АРХЕТЕКСТ О ВОЗВЫШЕННОМ: ПСЕВДО-ЛОНГИН
Povzetek
The objective of this article is to reconsider the main ideas of Pseudo Longinus’ book «On the Sublime», the work in which for the first time, twenty centuries ago, and the category of sublimity was analyzed. Today, at the beginning of the new millennium the sublime is in fashion. On the one hand, that is the reason why we are witnessing increased theoretical interest for the sublimity, and on the other hand this is the result of rereading the ideas of Pseudo Longinus, which are now being interpreted as successful connection between rhetoric, theory of literature and aesthetics. All this contributes to the fact that the work of Pseudo Longinus «On the Sublime» is considered as one of the three or four arche-texts (together with those of Edmund Burke, Immanuel Kant and Jean-François Lyotard) in regard with the notions of the sublime and the sublimity. This is a text without which even today one can not imagine the researches neither in the field of aesthetics, nor theory of literature, or rhetoric.
Prenosi
Literatura
& Co., 1892.
Burke E. A Philosophical Enquiry into the Sublime and Beautiful / E. Burke.
Harmondsworth: Penguin Books, 1998.
Croce B. Estetika / B. Croce. Zagreb: Globus, 1991.
Crowter P. Critical Aesthetics and Postmodernism / Р. Crowter. Oxford: Clarendon
Press, 1993.
Dorsch T.S. Introduction / T.S. Dorsch // Classical Literary Criticism: Aristotel: On
the Art of Poetry; Horace: On the Art of Poetry; Longinus: On the Sublime.
(Translated with an introduction by T.S. Dorsch). Harmondsworth: Penguin
Books, 1965.
Encyclopaedia Britannica, 1996. (CD).
Gilbert K.E. et. al. Istorija estetike / K.E. Gilbert, H. Kun. Beograd: Kultura, 1969.
Hartman N. Estetika / N Hartman. Beograd: Kultura, 1968.
Kant I. Kritika mohji sudjenja / I. Kant. Beograd: BIGZ, 1975.
Longinus. On the Sublime / Longinus // Classical Literary Criticism: Aristotel: On
the Art of Poetry; Horace: On the Art of Poetry; Longinus: On the Sublime.
(Translated with an introduction by T.S. Dorsch). Harmondsworth: Penguin
Books, 1965.
Longinus. On the Sublime / Longinus. еd. and tr. by W. Hamilton Fyfe, rev. Donald
Russel. London: Loeb, 1999.
Lyotard J.-F. Lessons on the Analytic of the Sublime / J.-F. Lyotard. Stanford:
Stanford UP, 1994.
Lyotard J.-F. Presenting the Unpresentable: The Sublime / J.-F. Lyotard. Artforum,
1982. № 2. Р. 64-69.
Lyotard J.-F. The Postmodern Condition / J.-F. Lyotard. Manchester: Manchester
UP, 1984.
Mothersill M. Beauty Restored / M. Mothersill. Oxford: Clarendon Press, 1984.
Mothersill M. Sublime / M. Mothersill // A Companion to Aesthetics /
ed. D.E. Cooper. Oxford: Blackwell Publishers, 1992. Р. 407-412.
Nancy J-L. The Sublime offering / J-L. Nancy // Of the Sublime: Presence in
Question / ed. J.-F. Courtine et al. Albany: SUNY, 1993. Р. 25-53.
Petrović S. Estetika / S. Petrović/ Beograd: ČIP, 1994.
Pseudo Longin. O uzvišenom / Pseudo Longin // Prijevod i pogovor T. Smerdel.
Zagreb: GZH, 1980.
Smerdel T. Epilog O uzvišenom / T. Smerdel // Pseudo Longin. O uzvišenom.
Zagreb: GZH, 1980.
Tatarkiewicz W. A History of Six Ideas / W. Tatarkiewicz. The Hague; Boston;
London; Warszawa: Martinus Nijhoff-PWN, 1980.
Tatarkiewicz W. History of Aesthetics / W. Tatarkiewicz. The Hague; Paris;
Warszawa: Mouton-PWN, 1970. Vol. I.
Борев Ю. Эстетика / Ю. Борев. Смоленск: Русич, 1997. 5-е изд. Т. 1.
Граси Е. Теорија о лепом у антици / Е. Граси. Београд: СКЗ, 1974.
Псевдо Лонгин. За возвишеноста / Псевдо Лонгин // превод, белешки и
коментари В. Томовска-Митровска. Скопје: Магор, 2004.
Яковлев Е.Г. Эстетика / Е.Г. Яковлев. М.: Гардарики, 1999.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
