OSEBNA KOREFERENČNOST IN DRUGI TIPI KOREFERENČNOSTI V SODBI
Povzetek
The article represents the main characteristics of personal, demonstrative, comparative and extended coreference in a judgement, one of the most significant Slovene legalistic texts. Analysis is based on the typology of M.A.K. Halliday and R. Hasan (1976), while the research corpus consists of 30 judgements issued by Slovene civil courts of justice in the period 1997–2003. Owing to their mandatory and legislative nature, legalistic texts have to provide exactness and unequivocalness of information. These tendencies are also demonstrated in the surface textual organisation of a judgement. The realisation of personal coreference with personal pronouns as a cohesive source is hardly a special case in a judgement. To ensure the precision and unequivocalness of facts, legal professionals in most cases use repeated lexical reference instead of personal pronouns, which reduces informativity. Within the demonstrative coreference, anaphoric demonstrative pronouns mostly occur as cohesive sources, appearing autonomously only in the low level distance of the elements in the coreference tie. Otherwise, they occur as reinforced coreferential elements and function as accompanions of repeated reference, in order to emphasise the determination of reference. Comparative coreference is mostly realised with the superlative and comparative conjunction kot, while extended coreferential ties often occur in adduction of proofs, laws and provisions used by the court to give a judgement. Regarding the tendency of legalistic texts towards accuracy and unequivocalness, there are only a few cataphoric coreferential ties, namely inadducing inserts, documentation and court costs. With respect to the distance between the elements of the coreferential tie, coreferential ties in a judgementaremain textually in contact. However, owing to the frequent repetition of references and redoubled referents, this does not assure textual comprehension.
Prenosi
Literatura
S. 245-288.
Beugrande R.A. Uvod v besediloslovje / R.A. de Beugrande // Wolfgang Ulrich
Dressler. Ljubljana: Park, 1992.
Gorjanc V. Besediloslovni vidiki slovenskega znanstvenega jezika / V. Gorjanc //
Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1998. S. 39-63.
Halliday M.A.K. et. al. Cohesion in English / M.A.K. Halliday, R. Hasan. London,
New York: Longman, 1976.
Novak N. Jaz in drugi v pravniškem besedilu / N. Novak // Filologičeskie zametki:
mežvuzovskij sbornik naučnyh trudov, ur. T.I. Jerofejeva, J. Vrečko. Perm,
Ljubljana: Permskij gosudarstvennyj universitet, Universitet v Ljubljane,
2004. V. 3. S. 219-227.
Novak N. Komentar k vprašalniku o tvorjenju pravniških besedil / N. Novak //
Slavistična revija. 2006. 54/1. S. 61-73.
Pravo: Leksikon Cankarjeve založbe. Druga razširjena in spremenjena izdaja.
Ljubljana: Cankarjeva založba, 2003.
Puklavec J. Zgradba kazenske odločbe / J. Puklavec // Pravosodni bilten. 1997.
Letnik 20, št. 1, S. 27-45.
Stoddard S. Text and Texture: Patterns of Cohesion / S. Stoddard. Norwood, New
Jersey: Ablex Publishing Corporation, 1991.
Copyright (c) 2006 Nina Novak
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
