DIONÝZ ĎURIŠIN: MEĐUKNJIŽEVNE ZAJEDNICE I TEORIJA UMJETNIČKOGA PRIJEVODA
Povzetek
Even today, Dionýz Ďurišin’s theory of interliterary communities is one of the starting points for intercultural research of literature. Ďurišin approaches the interliterary communities and the phenomenon of special interliterary communities from different aspects, and marks out the literary translation as one of the most important literary concepts. Considering the differentiation of the literary process and interliterary reception, he is interested not only in its mediatory function but also in its cultural and social function. Emphasizing the partner relationship between the translator and the original text he stresses the creative function of the artistic translation where the translator becomes the author with his/her own poetics. That is also the reason for translation in the conditions of bilinguism/polylinguism and biliterariness/poliliterariness. Ďurišin’s conclusions and suggestions offer the possibilities for research of Slavic and middle European relationships marked with the common historical, political and cultural heritage. That is especially important in the era of globalisation of the European community and the threat of loss of identity and diversity of communities.
Prenosi
Literatura
Ďurišin, Dionýz. 1991. Medziliterárne funkcie umeleckého prekladu. U: Ďurišin,
Dionýz i sur. Osobitné medziliterárne spoločenstvá 2. Bratislava: VEDA,
Vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied.
Ďurišin, Dionýz. 1985. Teória literárnej komparatistiky. Bratislava: Slovenský
spisovateľ.
Ďurišin, Dionýz. 1972. Z dejín a teórie literárnej komparatistiky. Bratislava:
Vydavateľstvo slovenskej akadémie vied, Ústav svetovej literatúry a jazykov.
Chiméra prekladania. Antológia slovenského myslenia o preklade. Ur.: D. Sabolová,
VEDA, Vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied, Ústav svetovej literatúry SAV,
Bratislava 1999.
Kovač, Zvonko. 2001. Poredbena i/ili interkulturna povijest književnosti. Zagreb:
Hrvatsko filološko društvo, Biblioteka književna smotra.
Valcerová, Anna. 2006. Dva systémy literárnej komparatisitky. Dionýz Ďurišin a
Harold Bloom. U: Teória umeleckého diela. Metodológia vedy a metodológia
literánej vedy. Ur.: Viera Žemberová. Prešov.
www.pulib.sk/elpub/FF/Zemberova2/index.htm. (uvid: 11. 10. 2007.)
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
