UGROŽAVANJE PRIRODE I KULTURE KAO IZAZOV ZA BIOETIKU I MULTIKULTURALIZAM
Povzetek
The globally ruling techno-scientific-economic-political complex has been equally and similarly endangering both "first nature" (i.e. bios and physis) and "second nature" (i.e. human culture in the widest sense). An integrative approach to the key problems of today’s world requires that, in terms of their subject, we regard these two fields jointly while appreciating their heterogeneity. Methodologically speaking, it requires that we develop pluriperspectivism. Bioethics and multiculturalism meet at both levels. Accordingly, following an analysis of the techno-scientific-economicpolitical matrix, this paper discusses the interrelations between bioethics and multiculturalism so as to show that only an integrative and pluriperspectival approach enables us to detect, articulate and solve the problems that issue from the radical endangerment of both nature and culture. Special attention is given to some of Vandan Shiva’s works, which are useful for recognising the nature and global dimensions of the said problems, as well as the Lošinj Declaration of Biotic Sovereignty (2004), which represents a solid conceptual basis for the protection of "biocultural sovereignty" and "biocultural rights".
Prenosi
Literatura
Pergamena.
Čović, Ante. 2005. Bioethik unter den Bedingungen des Postkommunismus –
Fallbeispiel Kroatien. U: Ante Čović / Thomas Sören Hoffmann (ur.), Bioethik und
kulturelle Pluralität / Bioethics and Cultural Plurality, Sankt Augustin: Academia
Verlag, str. 148-172.
Čović, Ante / Hoffmann, Thomas Sören. (ur.) 2005. Bioethik und kulturelle
Pluralitat. Die südosteuropäische Perspektive / Bioethics and Cultural Plurality. The
Southeast European Perspective. Sankt Augustin: Academia Verlag.
Čović, Ante / Hoffmann, Thomas Sören. (ur.) 2007. Integrative Bioethik. Beiträge
des 1. Südosteuropäischen Bioethik-Forums, Mali Lošinj 2005 / Integrative Bioethics. Proceedings of the 1st Southeast European Bioethics Forum, Mali Lošinj
2005. Sankt Augustin: Academia Verlag.
Deklaracija o biotičkom suverenitetu (2004).
http://damp.nsk.hr/arhiva/vol1/600/2549/www.zeleni.hr/gmo/dok/Losinjska_deklara
cija.doc
Hegel, Georg Wilhelm Friedrich. 1966. Vorlesungen über die Philosophie der
Weltgeschichte, sv. I: Die Vernunft in der Geschichte (1830). Hamburg: Felix
Meiner.
Marjanić, Suzana / Zaradija Kiš, Patricija. (ur.) 2007. Kulturni bestijarij. Zagreb:
Institut za etnologiju i folkloristiku – Hrvatska sveučilišna naklada.
Naess, Arne. 2005. Culture and Environment. The Trumpeter. 21 (1). 53-58.
Potter, Van Rensselaer. 1988. Global Bioethics. Building on the Leopold Legacy.
East Lansing. Michigan State University Press.
Shiva, Vandana. 2006a. Ratovi za vodu. Privatizacija, zagađivanje i profit. Zagreb:
DAF.
Shiva, Vandana. 2006b. Biopiratstvo. Krađa prirode i znanja. Zagreb: DAF.
Valjan, Velimir. (ur.) 2007. Integrativna bioetika i izazovi suvremene civilizacije.
Sarajevo: Bioetičko društvo u Bosni i Hercegovini.
Visković, Nikola. 1996. Životinja i čovjek. Prilog kulturnoj zoologiji. Split:
Književni krug.
Visković, Nikola. 2001. Stablo i čovjek. Prilog kulturnoj botanici. Zagreb: Izdanja
Antibarbarus.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
