POSTMODERNO RECIKLIRANJE FANTAZAMA U ROMANU DUBRAVKE UGREŠIĆ BABA JAGA JE SNIJELA JAJE (2008)
Povzetek
The paper focusses on three fantastic figures of the last book of Croatian author Dubravka Ugrešić Baba Jaga je snijela jaje 2008. (English translation: Baba Yaga Laid An Egg, Edinburgh: Canongate, 2009.), that is, the fantasies of birds, Baba Yaga and the egg. Thus, this work investigates how traditional imaginary figures have been recycled in the postmodern women writing. Interpretation is ran in the perspective of psychoanalytical theory, using single concepts of S. Freud, M. Klein, J. Lacan, J. Kristeva, Sl. Žižek, J. Buthler. Ugrešić’s fantastic images have been also compared with similar fantastic representations in film –. Hitchcock’s Birds, or in painting – F. Kahlo’s self-portrait. Research shows that, in comparison with their folklore archetypes, the recycled literary fantasies of Ugrešić have been basically inverted: they imply subversion and irony that are directed not only against the dominant models of public taste and the forms of contemporary “soft” ideologies but also against the traditional roles of reader, writer, critic and text as places where a narrative happens and a coherent meaning has to be produced.
Prenosi
Literatura
Klein. Melanie. 1983. Zavist i zahvalnost. Zagreb: Naprijed.
Kristeva. Julija. 1989. Moći užasa, Ogled o zazornosti, Zagreb: Naprijed.
Freud. Sigmund. 2006. Das Lesebuch. Frankfurt a/M: Fischer Verlag.
Lacan. Jacques. 1986. Četiri temeljna pojma psihoanalize.Zagreb: Naprijed.
Lacan. Jacques. 2006. Écrits: a selection. London and New York: Routledge.
Ugrešić. Dubravka. 2008. Baba Jaga je snijela jaje. Zagreb: Vuković i Runjić:
Zagreb.
Žižek. Slavoj. 2002. Was Sie immer schon über Lacan wissen wollten und
Hitchcock nie zu fragen wagen, Frankfurt a/M: Suhrkamp Verlag
Shuli Barzilai, 1999. Grandma, what a big mouth you have?, u Lacan and the
Matter of Origins. 214 na: http://books.google.com/books, posjećena stranica
16.02.2009.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
