TRANZICIJA U PRIPOVJEDNIM I DRAMSKIM TEKSTOVIMA VINKA MÖDERNDORFERA
Povzetek
After the collapse of the former Republic of Yugoslavia, the newlyformed independent countries were, almost simultaneously, forced to attend an intensive course in democracy and capitalism. The rather large, but hitherto suppressed and somehow denied cultural and civilisational differences between the former republics surfaced at the same time. We could say that Slovenia has always been considered a part of the Central European cultural circle rather than a part of the Balkans, thus finding itself on the rather bipolar socio-cultural crossroads. The general impression is that the Slovenians deal with their communist past more successfully than their neighbouring nations; perhaps the fore-mentioned civilisational gap could be the reason for that. The essay “Transition in narrative and dramatic texts of Vinko Möderndorfer” is actually an abbreviated version of the elaborate study on the manner in which political transition has been presented in contemporary Slovenian literature by analysing the narrative and dramatic works of Vinko Möderndorfer (b. 1958), a contemporary writer and director. The texts were chosen mainly on the basis of frequency of transitional elements. Also, the study deals with the overall coexistence of postmodernism, transitional literature and globalisation, but it also addresses the question of the reader’s perception.
Prenosi
Literatura
Slavistično društvo.
Glušič. Helga. 2003. Izraz negotove zavesti – pogled na sočasni slovenski
roman. u Obdobja 21: Slovenski roman. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. 287-95
Fritz. Ervin. 2003. Truth Story – popratna studija. u Limonada Slovenica –
štiri komedije. Ljubljana: Knjižna zadruga. 308-11.
Kovač. Zvonko. 2006. Slovenska ljubavna kraća pripovjedna proza kroz
razdoblja novije slovenske književnosti. u Obdobja 23: Slovenska kratka pripovedna
proza. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. 229-38.
Möderndorfer. Vinko. 2003. Limonada Slovenica – štiri komedije. Ljubljana:
Knjižna zadruga.
Möderndorfer. Vinko. 2002. Predmestje – slovenska kronika. Ljubljana:
Cankarjeva založba.
Möderndorfer. Vinko. 2000. Total. Ljubljana: Prešernova družba.
Muhovič. Jožef. 2003. Umetnost med malimi in velikimi zgodbami. u
Obdobja 21: Slovenski roman. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. 685-95.
Novak Popov. Irena. 2006. Konstrukcija resničnosti in koncept prostora v
sodobni slovenski kratki pripovedni prozi. u Obdobja 23: Slovenska kratka
pripovedna proza. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. 239-54.
Pavlovski. Borislav. 2000. Prostori kazališnih svečanosti. Zagreb: Naklada
MD (Quorum).
Poniž. Denis. Dramatika. 2001. u Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS.
203-49.
Prokopiev. Aleksandar. 2000. Postmoderen Vavilon. Skopje: Institut za
makedonska literatura.
Sozina. Julija A. 2006. Zakon želje ali sindrom manjvrednosti (k vprašanju o
glavni osebi v sodobni slovenski kratki prozi). u Obdobja 23: Slovenska kratka
pripovedna proza. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. 269-80.
Starikova. Nadežda. 2006. Slovenska kratka proza devetdesetih let 20. stoletja
– problem nove identitete. u Obdobja 23: Slovenska kratka pripovedna proza.
Ljubljana: Univerza v Ljubljani. 261-8.
Virk. Tomo. 2006. Sodobna slovenska krajša pripoved. Ljubljana: DZS.
Vladušić. Slobodan. 2006. The 'flâneur' and the 'citizen' in the modern
Slovenian short story. u Obdobja 23: Slovenska kratka pripovedna proza. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani. 255-60.
Zupan Sosič. Alojzija. 2003. Zavetje zgodbe: sodobni slovenski roman ob
koncu stoletja. Ljubljana: Literarno-umetničko društvo Literatura.
Zupan Sosič. Alojzija. 2006. Robovi mreže, robovi jaza: sodobni slovenski
roman. Ljubljana: Študentska založba Litera.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
