СОВРЕМЕНИ ПРОМЕНИ ВО МАКЕДОНСКИОТ СТАНДАРДЕН ЈАЗИК
Povzetek
The article has as main subject the current situation regarding the status and corpus of texts about Macedonian language. The analysis comprises the status of Macedonian in the Constitution and several laws concerning the usage of Macedonian and other languages spoken in Macedonia. Several aspects are taken in consideration: the standardization process, the status of Macedonian language after 1991 when Republic of Macedonia became an independent state, the conflict of 2001 and the constitutional amendments in 2002. In the second section, some linguistic features are analysed, such as: tendencies in the accent and formation of accentual units, morphological and syntactic characteristics, as well as the lexicon and the tendencies of language borrowing. Regarding the lexicon, there is a significant layer of Anglicisms which is present primarily in publicistic and administrative style, as well as in colloquial language. In this regard, in the domain of language planning, it is primarily important to make a systematic approach to this lexicon and its functional use in different styles. Also, it is indispensable to modify and/or rectify certain orthographic rules in regard to transcription and transliteration of English, as well as the linguistic adaptation of Anglicisms in Macedonian.
Prenosi
Literatura
македонските слависти за XI меѓународен славистички конгрес во
Братислава. МАНУ: Скопје.
Корубин. Благоја. 1994. Македонски историо-социолингвистички теми.
Матица македонска: Скопје.
Минова-Ѓуркова. Лилјана (ред.). 1998. Македонски јазик. Najnowsze dzieje
języków słowańskich. pod red. L. Minova-G'urkova. Uniwersytet OpolskiInstytut Filologii Polskiej: Opole.
Минова-Ѓуркова. Лилјана. 2001. Македонскиот публицистички функционален
стил. во Предавања на XXXIII меѓународен семинар за македонски јазик,
литература и култура. Универзитет „Св. Кирил и Методиј“: Скопје. стр. 19-
35.
Минова-Ѓуркова. Лилјана. 2006. Внатрешнојазични и надворешнојазични
особености на македонскиот јазик. во Предавања на XXXVIII меѓународен
семинар за македонски јазик, литература и култура. Универзитет „Св.
Кирил и Методиј“: Скопје. стр. 27-41.
Усикова. Рина. 1997. Кон развојот на македонскиот јазик со оглед на јазичната
ситуација во Македонија. во Педесет години на македонската наука за
јазикот. МАНУ: Скопје. стр. 153-164.
Radovanović. M. 2004. Planiranje jezika i drugi spisi. Izdavačka knjižarnica Zorana
Stojanovića: Sremski Karlovci, Novi Sad.
Wright. Sue. 2004. Language Policy and Language Planning. From Nationalism to
Globalisation. Palgrave Macmillan: New York.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
