ПРЕДАНИЕТО ЗА ОСНОВАЊЕТО НА МАКЕДОНСКОТО КРАЛСТВО
Povzetek
The previous scientific research generally accepted the oldest complete mythological tale from the ancient tradition for the Argive origin of the first Macedonian royal dynasty, for the first time recorded by Herodotus. According to him, three brothers, descendants of Temenus, thus known as Temenidae, came from Argos to Upper Macedonia, imposed their authority over other Macedonians and united them, founding their own royal dynasty known as Argeadae. This tradition was transformed according to the personal interest and prohelenic political commitments of Alexander I Philhellene, who wanted to resurrect his reputation in the Macedonian society, but also to provide support and prestige in the Hellenic world. The Macedonian royal dynasty was associated with the mythical hero Heracles, because of the prohelenic political reasons, so that the Macedonian kings would emphasize their cultural and divine origin and as seeming Hellenes be more directly involved in the Hellenic political struggles for dominance. Herodotus does not specify the location of the city of Argos, and in ancient times there were even seven cities and areas with the same naming. Due to unsustainable hypothesis of many researchers that the Macedonians were of Doric origin, it is usually identified with the Argos in the Peloponnese, which leads to the logical conclusion that Macedonian royal dynasty of the Argeadae has Hellenic origin. This is for centuries uncritically used or misused in historiography, particularly when the Hellenic origin of the ancient Macedonians is preferred. But all doubts for locating the city of Argos as the place of origin of the Macedonian royal dynasty of the Argeadae move away the historical sources that indicated that they were from Argos in Orestis, in Upper Macedonia. The myth of the foundation of the Macedonian kingdom is one of the earliest stories about the beliefs of the ancient Macedonians, with synthesized symbolism and wide area for various paper's comments.
Prenosi
Literatura
Priceton. New Jersey.
Hammond. N. G. L. 1972. A History of Macedonia. Vol. I. Historical Geography
and Prehistory. Oxford.
Hammond, N. G. L. and G. T. Grifith. 1978. A History of Macedonia, Vol. II,
Oxford.
Petsas, P. 1983. Unpublished manumission inscriptions from Macedonia. Во
Archaia Macedonia 3.
Делакулонш. А. 2000. Лулката на македонската државност, од Халијакмон до
Аксиј. Macedonia Prima: Охрид.
Проева. Н. 1997. Студии за античките Македонци. Historia Antiqua Macedonica
5: Скопје.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
