ZBIRKA MAKEDONSKIH LJUDSKIH PRAVLJIC SONČEVA SESTRA V MEDKULTURNEM KONTEKSTU
Povzetek
Zbirka dvaindvajsetih makedonskih ljudskih pravljic, prevedenih v slovenščino, je del študentskega projekta iz leta 2006 s pomenljivim naslovom Sončeva sestra. V zbirko so vključene naslednje pravljice (po abecednem redu): Cesar in trije sinovi, Cesar s tremi sinovi in tremi jablanami cesarjeva hči, ki se ni hotela poročiti, Cesarjeva hči in boben, Dobrota za dobroto, Drvar, ki je razumel jezik živali, Izgubljena cesarica, Jabolko in dve ženi, Kača, ki ni bila hvaležna ovčarju, in ovčar, ki ni bil hvaležen lisici, Krt je popovski sin, Mladenič, ki se je hotel priučiti ženske zvijačnosti, O sinovih in denarju, Ovčar in tri vile, Pamet in sreča, Pepelka Mara, Sončeva sestra, Stolp iz človeških glav, Tri sestre, Tri sestre predice, Tri sojenice in otrok, Tri zapovedi, ki jih je oče zapustil sinu in Volk. Zbirka predstavlja pomemben prispevek k recepciji makedonske književnosti v Sloveniji.
Prenosi
Literatura
jeziku. Knjižnica, volume 57, issue 1, str. 17-85. URN:NBN:SI:DOC-CHR
B5ARD from http://www.dlib.si
Blažić, Milena Mileva. 2014. Skriti pomeni pravljic: od svilne do jantarne poti.
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Dundes, Alan (1996). Walled-up wife: a casebook. Madison: The University of
Wiskonsin Press.
Kropej Telban, Monika (2008). Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja.
Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva.
Kropej Telban, Monika (2015). Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic. Živalske
pravljice in basni. Ljubljana: Založba ZRC.
Lüthi, Max. 2011. Evropska pravljica: forma in narava. Ljubljana: Založba Sophia.
Uther, Hans Jorg 2004. The types of international folktales a classification and
bibliography, based on the system of Antti Aarne and Stith Thompson. Helsinki
Suomalainen Tiedeakatemia = Academia Scientiarum Fennica.
Propp, Vladimir (2005). Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis.
SEIFERT, Lewis C., 2006: Fairy Tales, Sexuality, and Gender in France, 1690–1715.
New York: Cambridge University Press.
Stanonik, Marija (1984). Makedonske folklorne pripovedi v slovenščini. Jezik in
slovstvo, letnik 29, številka 5, str. 178-180. URN:NBN:SI:DOC-3HY6XYFI
from http://www.dlib.si
Subiotto, Namita (2006). Sončeva sestra: makedonske ljudske pravljice. Ljubljana:
Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Ljubljana.
Vogelnik, Marija. 1898. O igri “Zemljo krast”. Kurirček: literarna revija za učence
osnovnih šol, št. 1, str. 34-35.
Zipes, J. (2006). Why Fairy Tales Stick: the evolution and relevance of a genre. New
York: London: Routledge.
Zipes, Jack 2012. The Irrestible fairy tales: the cultural and social history of a genre.
Princeton; Oxford: Princeton University Press.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
