РЕЦЕПЦИЈАТА НА ХОМЕРСКАТА ПОЕЗИЈА ВО НАЈСТАРИ ВРЕМИЊА
Povzetek
Трудот се осврнува на разликите во рецепцијата на Хомерската епска поезија, во временски оддалечените средини какви што се античката и модерната европска културна средина. Посебно внимание е посветено на прашањата за местото каде што настанала и се развивала оваа традиција и на начините според кои таа се распространувала низ античкиот свет. Во таа насока, издвоени се литературните сведоштвa за присуството на хомерската поезија во македонскиот културен контекст од периодот на антиката (Аристотел, Ѕоил, Јован Стобај) кои, недвосмислено, реферираат на процесите на комуникација со пишан текст како дел од образовниот процес во антиката, но и како критички толкувања на Хомерската епска поезија.
Prenosi
Literatura
културна антропология на античността. Лик. София.
Graziosi. Barbara. 2011. “The Ancient reception of Homer” in A Companion
to Classical Receptions (ed. Lorna Hardwic, Cristopher Stray)
Blackwel Publishing.
Dukat. Zdeslav. 1988. Homersko pitanje. Globus. Zagreb.
Hogan. James. 1973. “Aristotle’s Criticism of Homer in the Poetics”. In
Classical Philology. Vol.68. No.2 p. 95-108
Илиевски. Петар Хр. 1997. За античката просодија во македонскиот
препев. Матица македонска. Скопје.
Митевски. Витомир. 2001. Античка епика Матица македонска. Скопје.
Parnell. Thomas.1748. Poems on Several Occasions. Printed for H. Lintot. London
Петрушевски. Михаил Д. 1982. „За Хомера и неговата поезија“ во:
Хомер. Илијада. Препев, Предговор, Увод и објасненија М. Д. Петрушевски.
Македонска книга. Скопје.
Slapšak. Svetlana. 2011. “Quest for Homer(s) between Philology, Poetry and
Ethnography”. In Multiple Antiquities – Multiple Modernities Ancient Histories
in Nineteenth Century (ed. Gabor Klaniczay et all.). Campus Verlag. Frankfurt/
Main
Чичева-Алексиќ. Марија. 2011. „Кон Хомерските Химни“. Во Хомер.
Хомерски химни. Препев од старогрчки, предговор, белешки, коментар и
индекс со објасненија Марија Чичева-Алексиќ. Сигмапрес. Скопје.
West, Martin L. 2003. Greek Epic Fragments. Cambridge, Massachusetts:
Harvard University Press.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
