РУСИЈА ВО СИМБОЛИЧКО – МЕМОРИЈАЛНИТЕ ИНСКРИПЦИИ ВО МАКЕДОНСКИОТ УРБАН ПРОСТОР
Povzetek
Трудот се занимава со симболичко-меморијалните инскрипции во урбаниот простор, кои ја репрезентираат сликата за Русија во Македонија. Во овој контекст, зборуваме за имиња на улици, паркови, спомен обележја и т.н. кои практично го покажуваат начинот на кој руската историја и култура симболички се наративизира и интерпретира во македонската јавна сфера. Анализата на бројните податоци добиени како резултат на сопствени теренски истражувања на материјалните и нематеријалните манифестации во конкретниот домен, овозможува да се проследи интензитетот и присутноста на истите во просторот и истовремено дава свој придонес во меѓусебните преплетувања, како и во приближување на двете култури.
Prenosi
Literatura
Landscapes.” The Ashgate Research Companion to Heritage and Identity
(edited by Brian Graham and Peter Howard). Ashgate Press.
Alderman, Derek H. Dwyer, O.J. 2009. Memorials and Monuments, Elsevier Ltd.
Arsoska, Elizabeta. 2009. Brezova gradina i bista vo čest na Puškin. [Birch garden
and a bust in honor of Pushkin]. Večer. 7.04.2009. Available at:
http://vecer.mk/skopska/brezova-gradina-i-bista-vo-chest-na-pushkin.
Accessed: 14.03.2016.
Bogoevska, Maja. 2015. Začuvuvanje na spomenot na Rostkovski. [Preserving the
memory of Rostkovski]. Available at: http://tera.mk/wpcontent/uploads/2015/08/pece1.jpg. Accessed: 15.03.2016.
Ambasada na Ruskata Federacija vo RM. 2012. /Embassy of the Russian Federation
in Republic of Macedonija 2012. Vesti. 5.10.2012. Available at:
http://www.russia.org.mk/mak/vesti. Accessed: 28.07.2016.
Kanal 5. 2015. „Otkrien spomenik na Jurij Gagarin vo Karpoš” [Unveiled a
monument to Yuri Gagarin in Karpoš]. Kanal 5 Televizija. 16.04.2015,
You Tube. Available at:
https://www.youtube.com/watch?v=cjsA3rcmsDE. Accessed: 15.03.2016.
Kačeva, Alla. Hristova, Slavica. Gjorgjiovska, Tatjana. 2002. Životot vo Skopje
1918-1941 [Life in Skopje 1918-1941]. Skopje: Muzej na grad Skopje.
Minta, Anna. 2009. Planning a National Pantheon: Monuments in Washington, D.C.
and the Creation of Symbolic Space. In: Public Space and the Ideology of
Place in American Culture (ed. Miles Orvell, Jeffrey L. Meikle).
Amsterdam: Rodopi.
Pametnik A.S. Pushkinu. 2009. „Памятник А.С. Пушкину, установленный в
Македонии“, Международная Федерация русскоязычных писателей
http://rulit.org/read/739. Accessed: 14.03.2016.
П,С. 2005. Ruski popovi go osvetija ‘ruskiot krst’ [Russian priests consecrated the
‘Russian Cross’]. Večer, 25.05.2005.
Pela Net. 2014. „Spomen obeležje vo čest na ruskite vojnici zaginati vo Prvata
svetska vojna” [A monument in honor of the Russian soldiers who died
during World War I.]. Pela Net, 1.08.2014. Available at:
http://www.pelanet.mk/bs/tekstovi.php?id=119. Accessed: 15.03.2016.
Popovska, Dragica. 2015. Spomenikot, memorijata i identitetot [The Statue,
Memory and the Identity]. Skopje: Institut za nacionalna istorija.
Služben Glasnik. 2012. Odluka za opredeluvanje i promena na iminja na ulici i
mostovi i drugi infrastrukturni objekti na podračjeto na grad Skopje,
20.06.2012. Skopje: Sovet na grad Skopje. Available at:
http://ipserver.skopje.gov.mk/. Accessed: 27.07.2016.
Spsoski, Vasko. 2014. Kafeanite kako institucija: Starite skopski mangupi imale
svoj kelner” [Taverns as an institution: Old Skopje’s pub crawlers had
their own waiter]. Telegraf.mk., 5.11.2014. Accessed: 7.03.2016.
Turiševa, Ekaterina, 2014. “Kade se zakopani ruskite vojnici vo Makedonija”
[Where Russian soldiers are buried in Macedonia]. Ruska Reč na
makedonski. 25.07.2014. Available at:
http://mk.rbth.com/politics/2014/07/25/. Accessed: 28.07.2016.
Večer. 2009. „Vo Bitola se odbeležuva ‘Denot na diplomatijata’ na Ruskata
federacija“ [Bitola marks 'Day of diplomacy' of the Russian Federation].
Вечер. 10.02.2009. Available at: http://vecer.mk/vo-bitola-seodbelezhuva-denot-na-diplomatijata-na-ruskata-federacija. Accessed:
15.03.2016.
Večer. 2015. „Jurij Gagarin vo Makedonija” [Yuri Gagarin in Macedonia]. Večer.
16.04.2015. Accessed: 15.03.2016.
Vujović, Radovan. 2014. “’PUTIN’ vo Skopje: Nema minuvač što ne go zabeležuva
(FOTO)” ["PUTIN" IN SKOPJE: There is no passerby who does not
notice it (PHOTO)]. Telegraf.mk.16.10.2014. Available at:
http://www.telegraf.mk. Accessed: 1.08.2016.
Zenit. 2014. “ Krst na padnatite ruski vojnici vo Prilep” [Cross for the fallen Russian
soldiers in Prilep]. Zenit, 22.06. 2014.
10bez10. 2014. „Ruski krst kako spomen obeležje vo čest na zaginatite ruski vojnici
na germanskite grobišta vo Prilep” [Russian cross as a memorial in honor
of the fallen Russian soldiers in the German cemetery in Prilep ]. 10bez10,
1.08. 2014.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
