RAZLIKE U ZNAČENJSKOM OBOGAĆIVANJU INSTRUMENTALNIH I AKUZATIVNIH FAZNIH KONSTRUKCIJA: ZAVRŠITI KUĆU ILI ZAVRŠITI S KUĆOM
Povzetek
U radu se ispituje značenjsko obogaćivanje (R. Jackendoff) konstrukcija s faznim glagolom završiti u različitim sintaktičkim okvirima (završiti kuću i završiti s kućom) u hrvatskom. Eksperimentalnim se pristupom dodatno istražuju rasponi implicitnih predikata tih rečenica uz subjekte u muškom i ženskom rodu. Istraživanje je pokazalo da pripisivanje implicitnih predikata rečenicama s nekompatibilnim sastavnicama proizlazi iz konstrukcijskoga značenja, kao i iz znanja o tipičnim događajima (K. McRae, M. Kazunaga) koje govornici dovode u vezu s rečeničnim subjektom i objektom.
Prenosi
Literatura
Belaj, Branimir, Goran, Tanacković Faletar. (2017). Kognitivna gramatika hrvatskoga jezika. Knjiga druga: Sintaksa jednostavne rečenice [Cognitive grammar of the Croatian language. Book two: The Syntax of a simple sentence]. Zagreb: Disput.
Blagus, Bartolec, Goranka. (2017). Glagolske kolokacije u administrativnome funkcionalnom stilu [Verb collocations in administrative functional style]. In Rasprave: Časopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje [Discussions: Journal of the Institute of Croatian Language and Linguistics], 43, No 2. 285–309.
De Almeida, Roberto G. (2004). The Effect of Context on the Processing of Type- Shifting Verbs. In Brain and Language 90. No 1–3. 249–61.
Engerer, Volkmar Paul. (2014). Phases in verbal semantics. In Events, Arguments and Aspects: Topics in Semantics. Robering, Klaus (Ed.). (Studies in Language Companion Series. Vol. 152). Amsterdam: John Benjamins Publishing Company. 227–260.
Frisson, Steven, Brian, McElree. (2008). Complement Coercion Is Not Modulated by Competition: Evidence from Eye Movements. In Journal of Experimental Psychology: Learning, Memory, and Cognition, 34, No 1. 1–11.
Goldberg, Adele E. (1995). Constructions: a Construction Grammar approach to argument structure. Chicago: University of Chicago Press.
Constructions at Work: The Nature of Generalization in Language. (2006). Oxford: Oxford University Press.
Hopper, Paul J., Thompson, Sandra A. (1980). Transitivity in Grammar and Discourse. In Language, 56. 281–299.
Jackendoff, Ray. (2011). Conceptual Semantics. In Semantics. Claudia, Maienborn, Klaus von Heusinger, Paul Portner (Eds.). Berlin, Boston: De Gruyter Mouton.
The Architecture of the Language Faculty. (1997). Cambridge, MA: MIT Press. Jucker, Andreas H. (2009). Speech Act Research between Armchair, Field and
Laboratory. In Journal of Pragmatics, 41, No 8. 1611–1635.
Katsika, Argyro, David, Braze, Ashwini Deo, Maria Mercedes Piñango. (2012). Complement Coercion: Distinguishing Between Type-Shifting and Pragmatic
Inferencing. In The Mental Lexicon,7, No 1. 58–76.
Kilgarriff, Adam, Gregory, Grefenstette. (2003). Introduction to the Special Issue on
the Web as Corpus. In Computational Linguistics, 29, No 3. 333–347.
Kraš, Tihana, Maja, Miličević. (2015). Eksperimentalne metode u istraživanjima usvajanja drugog jezika [Experimental methods in second language acquisition
studies]. Rijeka: Filozofski fakultet.
Lai, Yao-Ying, Cheryl, Lacadie, Todd, Constable, Ashwini, Deo, Maria, Mercedes,
Piñango. (2017). Complement Coercion as the Processing of Aspectual Verbs: Evidence from Self-paced Reading and fMRI. In Compositionality and Concepts in Linguistics and Psychology. Uredio James A. Hampton, Yoad, Winter (Eds.). Cham: Springer International Publishing. 191–222.
Lapata, Maria, Alex, Lascarides. (2003). A Probabilistic Account of Logical Metonymy. In Computational Linguistics, 29, No 2. 261–315.
Lapata, Mirella, Frank, Keller, Christoph, Scheepers. (2003). Intra-Sentential Context Effects on the Interpretation of Logical Metonymy. In Cognitive Science, 27, No 4. 649–68.
Lascarides, Alex, Ann, Copestake. (1995). The Pragmatics of Word Meaning. In Semantics and Linguistic Theory, No 5. 204.
Ljubešić, Nikola, Tomaž, Erjavec. (2011). hrWaC and slWac: Compiling Web Corpora for Croatian and Slovene. In Text, Speech and Dialogue – 14th International Conference. Habernal, Ivan (Ed.). Berlin: Springer. 395–402.
McElree, Brian, Matthew, J., Traxler, Martin, J., Pickering, Rachel, E., Seely, Ray. Jackendoff. (2001). Reading Time Evidence for Enriched Composition. In Cognition, 78, No 1. 17–25.
McRae, Ken, Kazunaga, Matsuki. (2009). People Use their Knowledge of Common Events to Understand Language, and Do So as Quickly as Possible. In Lang Linguist Compass, 3, No 6. 1417–1429.
Michaelis, Laura A. (2002). Headless Constructions and Coercion by Construction. In Mismatch: Form-Function Incongruity and the Architecture of Grammar. Elaine, Francis, Laura, A. Michaelis (Eds.). Stanford: CSLI Publications.
Partee, Barbara H. (1984). Compositionality. In Varieties of formal semantics. Frank, Landman, Frank, Veltman (Eds.). Dordrecht: Foris.
Pustejovsky, James. The Generative Lexicon. Comput. Linguis, 17, No 4. 409–441. The Generative Lexicon. (1995). Cambridge, MA: MIT Press.
Silić, Josip, Ivo, Pranjković. (2007). Gramatika hrvatskoga jezika : za gimnazije i
visoka učilišta [Croatian grammar: for grammar schools and colleges]. Zagreb:
Školska knjiga.
Suttle, Laura i Adele E. Goldberg. (2011). The partial productivity of constructions
as induction. In Linguistics, 49, No 6.
Traxler, Matthew J., Brian McElree, Rihana S. Williams, Martin, J. Pickering. (2005). Context Effects in Coercion: Evidence from Eye Movements. In Journal of Memory and Language, 53, No 1. 1–25.
Traxler, Matthew J., Martin J., Pickering, Brian, McElree. (2002). Coercion in Sentence Processing: Evidence from Eye-Movements and Self-Paced Reading. In Journal of Memory and Language, 47, No 4. 530–547.
Utt, Jason, Lenci, Alessandro, Padó, Sebastian, Zarcone, Alessandra. (2013). The curious case of metonymic verbs: a distributional characterization. In Proceedings of the International Conference on Computational Semantics. Potsdam.
Zarcone, Alessandra, Sebastian Padó. (2011). Generalized Event Knowledge in Logical Metonymy Resolution. In Proceedings of the 33rd Annual Conference of the Cognitive Science Society. Carlson, L., Hölscher, C., Shipley, T. Austin, TX: Cognitive Science Society. 944–950.
Zarcone, Alessandra, Stefan Rüd. (2012). Logical metonymies and qualia structures: an annotated database of logical metonymies for German. In Proceedings of the 8th International Conference on Language Resources and Evaluation (LREC 12). Istanbul.
Ziegeler, Debra. (2007). A Word of Caution on Coercion. In Journal of Pragmatics, 39(5). 990–1028.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
