„MIŠOLOVKA“ U 21. STOLJEĆU – OD HAMLETA DO EDWARDA SNOWDENA
Povzetek
Članak daje pregled prikaza mehanizama kontrole i nadzora u Hamletu Williama Shakespearea, Predstavi Hamleta u selu Mrduša Donja Ive Brešana i suvremenim filmskim adaptacijama (Hamlet Michaela Almereyede iz 2000. godine). „Vječna tema“ renesansne drame tumači se u odnosu na elizabetansku ideologiju, totalitarne režime 20. stoljeća i suvremene oblike nadzora u današnjim „društvima kontrole“ (Deleuze). Uz paralele između književnog i filmskog Hamleta i Brešanova Joce Škoke povlači se i veza s Edwardom Snowdenom, svojevrsnim „anti-Hamletom“ (Rae) koji ne oklijeva razotkriti zlouporabu državne moći.
Prenosi
Literatura
Brešan, Ivo. (1992). Moji 'slučajevi [My cases]. In Crni dossier [Black dossier]. Branimir, Donat (Ed.). Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske, Globus.
Brešan, Ivo. (1996). Osnovna načela moga kazališnog sustava [Basic principles of my theater system]. In Književna republika [Literary Republic], Vol. 52, 1/2. Brešan, Ivo. (2016). Predstava Hamleta u selu Mrduša Donja [A play by Hamlet in the village of Mrduša Donja]. Kostrena: Lektira doo.
Bobinac, Marijan. (2001). Puk na sceni. Studije o hrvatskom pučkom komadu [Puck on stage. Studies on the Croatian folk piece]. Zagreb: Zavod za znanost o književnosti Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu.
Burnett, Mark Thornton. (2000). To Hear and See the Matter: Communicating Technology in Michale Almereyda's Hamlet. In Cinema Journal. Johns Hopkins University Press. Vol. 42, No 3. 48-69.
Chushkin, N. N. (1966). Gamlet-Kachalov [Hamlet-Kachalov]. Moskva:
Iskusstvo. (In Russian).
Čale-Feldman, Lada. (1997). Teatar u teatru u hrvatskom teatru [Theater in theater in Croatian theater]. Zagreb: Matica hrvatska.
Deleuze, Giles. (1992). Postscript on the Societites of Control. In October. Vol. 59. 3-7.
Foucault, Michel. (1994). Nadzor i kazna. Rađanje zatvora [Supervision and punishment. Birth of a prison]. Zagreb: Informator, Fakultet političkih znanosti. Genette, Gérard. (1997). Palimpsests: Literature of the Second Degree. University of Nebrasca Press.
Hamlet. [Film.] (2009). Red. Gregory Doran. BBC.
Hamlet. [Film.] (2000). Red. Michael Almereyda. Miramax.
Klett, Elizabeth. (2013). The Heart of the Mystery: Michael Almereyda and
Gregory Doran's Films of Hamlet. Literature/Film Quarterly. In Salisbury University. Vol. 41, No 2. 102-115.
Kott, Jan. (1974). Shakespeare our Contemporary. London; New York: W.W Norton & Company.
Lyon, David. (2006). Theorizing Surveillance: The Panopticon and Beyond. Cullompton: Willan Publishing.
Lyon, David. (2014). Surveillance, Snowden, and Big Dana: Capacities, consequences, critique. In Big Data & Society. 1-13.
Marin-Garac, Ivana. (2016). Predgovor [Foreword]. In Brešan, Ivo. Predstava Hamleta u selu Mrduša Donja [A play by Hamlet in the village of Mrduša Donja]. Kostrena: Lektira doo. 5-10.
Mendel, Arthur P. (1971). Hamlet and Soviet Humanism. In Slavic Review. Cambridge University Press. Vol. 30, No 4. 733-747.
Neill, Michael. (1992). Hamlet: A Modern Perspective. In Hamlet. Barbara A. Mowat and Paul Werstein (Eds.). New York: Washington Square Press. 307-326.
Rae, Paul. (2016). Lawful Espials. Edward Snowden's Hamlet. In Theatre Journal. 268, 335-355.
Senker, Boris. (1996). Hrvatski dramatičari u svom kazalištu [Croatian playwrights in their theater]. Zagreb: Hrvatski centar ITI.
Senker, Boris, (2006). Bard u Iliriji. Shakespeare u hrvatskom kazalištu [Bard in Illyria. Shakespeare in Croatian Theater]. Zagreb: Disput.
Shakespeare, William. (1991). Hamlet. Transl. Josip Torbarina. Zagreb: Školska knjiga.
Vidan, Ivo. (1995). Engleski intertekst hrvatske književnosti [English Intertext of Croatian Literature]. Zagreb: Zavod za znanost o književnosti Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
