ELEMENTI BEATNIČKE POETIKE U DJELIMA JUŽNOSLAVENSKIH AUTORA
Povzetek
Obilježja beatničke književnosti inspirirala su i južnoslavenske autore, a beatnička recepcija u južnoslavenskim književnostima dosad nije bila sustavno obrađivana. U okviru neposredne razmjene iskustava predstavljena su dva pomalo zaboravljena južnoslavenska autora koja su se svojim izričajem ponajviše približila beatnicima koje su i osobno poznavali. Riječ je o Milanu Oklopdžiću i Voji Šindoliću koji gotovo ostavljaju dojam Ginsberga i Kerouaca ovih prostora. Beatnički senzibilitet i svjetonazorske sličnosti pronađene su, ne u cjelini već u u određenim stvaralačkim razdobljima ili djelima, u većoj mjeri kod književnika kao što su Vojislav Despotov sa svojim "krikom uduvanim u balon" i džezom zbirke pjesama Deset deka duše, Vladimir Kopicl te izrazito subverzivnan pisac Tomaž Šalamun.
Prenosi
Literatura
Bošnjak, Branimir.2010. Hrvatsko pjesništvo / pjesnici 20. st. II. dio. Zagreb: Altagama.
Božović, Gojko.2000. Kosi jezik Vojislava Despotova. U Vojislav Despotov: Uspomena na dugo sećanje. Mihajlo Pantić. Novi Sad: Centar za političko obrazovanje. 99-119.
Cook, Bruce. 1994. The Beat Generation: the Tumultuous `50s Movement and its Impact on Today. New York: William Morrow.
Debeljak, Aleš. 2002. Temelji literarne hagiografije. U Balada za Metku Krašovec. Tomaž Šalamun. Zagreb: Naklada MD. 157-164.
Dedić, Nikola. 2009. Utopijski prostori umetnosti i teorije posle 1960. Beograd: Atoča.
Despotov, Vojislav. 2002. "Filozof." U Sabrane pesme. Zrenjanin: Gradska narodna biblioteka Žarko Zrenjanin. 441.
Despotov, Vojislav. 2002. "Krik, uduvan u balon." U Sabrane pesme. Zrenjanin: Gradska narodna biblioteka Žarko Zrenjanin. 156.
Despotov, Vojislav. 2003. Vruć pas i drugi eseji. Zrenjanin: Gradska narodna biblioteka Žarko Zrenjanin.
Despotov, Vojislav. 2005. Čekić tautologije: Pregled novih vrsta tehničke inteligencije u poeziji SFRJ. Zrenjanin: Gradska narodna biblioteka Žarko Zrenjanin.
Divjak, Igor. 2006. Contemporary American Poetry in Slovenian Criticism and translation: 1945-2005. U Acta Neophilologica 1/2, God. 39. 21-39.
Đurić, Dubravka. jul-avgust 2009. Nacrt za arheologiju poezije - Vladimir Kopicl i konceptualna poezija u kontekstu vojvođanske, srpske i jugoslovenske poezije 70-ih i 80-ih godina 20. veka. U Polja 458, godina LIV. 48-54.
Đurišić, Vladimir. 2. travnja 2015. Re: Beatnici - disertacija. E-mail autoru.
Đurišić, Vladimir. 19. maj 2015. "Slavija." U Beton 159, godina X. III-IV.
Gair, Christopher. 2008. The Beat Generation: A Beginner`s Guide. Oxford: Oneworld Publications.
Ginsberg, Allen. 2001. Spontaneous Mind: Selected Interviews 1958-1996. Ur. David Carter. New York: Perennial.
Grace, Nancy M. Skerl, Jennie, ur. 2012. The Transnational Beat Generation. New York: Palgrave MacMillan.
Grafenauer, Niko. 1974. Prelomni momenti u pesničkom delu Vena Taufera. U Pesme / Pesmi. Veno Taufer. Beograd: Narodna knjiga. 197-215.
Grujić, Milorad. 2000. Jezički impulsi Vojislava Despotova. U Vojislav Despotov: Uspomena na dugo sećanje. MihajloPantić. Novi Sad: Centar za političko obrazovanje. 124-127.
Jacek Kozak, Krištof. 2014. Avangardistički divlji lovac: dvojnik avangardnog pjesnika. U Obzorja jezika / Obnebja jezika: Poezija Tomaža Šalamuna. Kovač, Zvonko, Jacek Kozak, Krištof , Pregelj, Barbara, ur. Zagreb: Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu. 65-77.
Kolanović, Maša. 2011. Udarnik! Buntovnik? Potrošač...: Popularna kultura i hrvatski roman od socijalizma do tranziije. Zagreb: Naklada Ljevak.
Komelj, Miklavž. 2008. O pesničkim postupcima u novijoj poeziji Tomaža Šalamuna. U Sarajevske sveske 19/20. 472-508.
Kopicl, Vladimir. 2013. "Jednom, nikada." U Tufne: Izabrane pesme. Beograd: Zadužbina Desanka Maksimović. 177-182.
Kopicl, Vladimir. 2013. "Velika američka pesma." U Tufne: Izabrane pesme. Beograd: Zadužbina Desanka Maksimović. 56-59.
Kos, Matevž. 2010. Strah od slobode: Savremena slovenačka književnost između marginalnosti i globalnosti. U Sarajevske sveske 27/28. 238-251.
Marjanović, Bojan. 2013. Mozaik jedne karijere. U Neuspeli begunac. Vojo Šindolić. Beograd: Levo krilo. 9-18.
Milanja, Cvjetko. 2003. Hrvatsko pjesništvo od 1950. do 2000. III. dio. Zagreb: Altagama.
Mladenović, Dragana. 2010. Poezija Vojislava Despotova. Magistarski rad. Filološki fakultet Univerziteta u Beogradu.
Ogen, Mart. 1966. "Pesnikom beat generation." U Dediščina. Ljubljana: Cankarjeva založba. 74-76.
Oklopdžić, Milan. 1982. Ca. Blues. Beograd: Prosveta.
Oraić, Dubravka. 1981. "9." U Urlik Amerike. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber. 15.
Pantić, Mihajlo. 1987. Aleksandrijski sindrom: Eseji i kritike iz savremene srpske i hrvatske proze. Beograd: Prosveta.
Pantić, Mihajlo. 2000. Haos kontradikcija. U Vojislav Despotov: Uspomena na dugo sećanje. Mihajlo Pantić. Novi Sad: Centar za političko obrazovanje. 96-98.
Pantić, Mihajlo. 2000. Pola veka Vojislava Despotova. U Vojislav Despotov: Uspomena na dugo sećanje. Mihajlo Pantić. Novi Sad: Centar za političko obrazovanje. 199-201.
Pantić, Mihajlo, ur. 2000. Vojislav Despotov: Uspomena na dugo sećanje. Novi Sad: Centar za političko obrazovanje.
Poniž, Denis. 2002. Beseda se vzdiguje v dim - Stoletje slovenske lirike 1900-2000. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Poniž, Denis. 22, kolovoza 2015. RE:. E-mail autoru.
Popović, Bruno. 1981. Dis moi la vérité. U Urlik Amerike. Dubravka Oraić. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber. 117-123.
Radelić, Zdenko. 2006. Hrvatska u Jugoslaviji 1945.-1991: Od zajedništva do ralaza. Zagreb: Školska knjiga.
Srdić, Srđan. 2014. Zapisi iz čitanja. Novi Sad: Kulturni centar Novog Sada.
Stanovnik, Majda. 1980. Angloameriške smeri v 20. stoletju. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Stojnić, Vladimir. Nov-dec 2010. Izazovi žanrovske poezije. U Agon 11. 58-61.
Šalamun, Tomaž. 1977. "Dober dan, Iztok." U Dialogi 5, XIII, 1977: 259-261.
Šalamun, Tomaž. 2013. "Duma 1964." U Agon 22, jan-feb-mar 2013. 40.
Šindolić, Vojo. 1988. Dekompresija: Odabrane pjesme 1980 – 1984. Dubrovnik: Časopis Dubrovnik.
Šindolić, Vojo. 1988. "Velike gange" U Dekompresija: Odabrane pjesme 1980 – 1984. Dubrovnik: Časopis Dubrovnik. 17.
Šindolić, Vojo. 1989/1990. Too Beat to Split. U Alpha Beat Soup 6, Winter 1989/1990: 29-48.
Šindolić, Vojo. 2003. Allen Ginsberg: Proročanstva koja su se obistinila. Dubrovnik: Šindolić.
Šindolić, Vojo. 1. srpnja 2011. Pozdrav od Voje iz Dubrovnika. E-mail autoru.
Šindolić, Vojo. 2013. "Izbor." U Neuspeli begunac. Beograd: Levo krilo. 23.
Veselinović, Sonja. jul-avgust 2009. Kopicl i američka poezija. U Polja 458, godina LIV. 67-69.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
