ФАКТОРЫ АКТИВАЦИИ ЕДИНИЦ МЕНТАЛЬНОГО ЛЕКСИКОНА ПРИ БЛИЗКОРОДСТВЕННОМ БИЛИНГВИЗМЕ
Povzetek
В статье рассматривается влияние факторов речевой частоты, фонетического сходства и наличия мотивирующей семантической связи («внутренней формы слова») на активацию единиц при движении от родного языка к единице изучаемого и наоборот. Показано, что лексикон на родном языке (русском) организован семантически и единицы хранят речевую частоту. Иноязычный лексикон «надстраивается» над ним, при этом перебор чешских единиц осуществляется по формальному (фонетическому) принципу. Наличие реальной этимологической связи между единицами близкородственного билингвального лексикона игнорируется изучающими, вместо этого наблюдается тенденция к ложной этимологизации.
Prenosi
Literatura
Доценко, Тамара И. Лещенко, Юлия Е. 2013. Универсальные структуры и их функции в ментальном лексиконе билингва. В: Труды СПИИ РАН. Вып. 2(25). С. 371-384.
Корниевская, Светлана И. 2012. Доступ к слову при устном продуцировании речи на иностранном языке в ситуации учебного двуязычия: Автореф. дис. … канд. филол. наук. Тверь.
Медведева, Ирина Л. 1992. Опора на внутреннею форму слова при овладении иностранным языком. В: Слово и текст в психолингвистическом аспекте: Сб. науч. тр. Тверь: Изд-во Тверского гос. ун-та. С. 73-80.
Национальный корпус русского языка. http://www.ruscorpora.ru (дата доступа 11.03.2018).
Пойменова, Анна А. 1999. Лексические ошибки в свете стратегий преодоления коммуникативных затруднений при пользовании иностранным языком: Автореф. дис. … канд. филол. наук. Тверь.
Секерина, Ирина А. 2002. Психолингвистика (Морфологическая организация и ментальный лексикон). В: Фундаментальные направления современной американской лингвистики. Сборник обзоров. А.А. Кибрик, И.М. Кобозева, И.А. Секерина, ред. Москва: Едиториал УРСС. С. 231-260.
Фрумкина, Ревекка М. 1966. Объективные и субъективные оценки вероятностей слов. В: Вопросы языкознания. № 2. С. 90-96.
Čermák, Frantisek. Křen, Michal. 2011. A Frequency Dictionary of Czech. NY, London: Routledge.
Český národní korpus. http://www.korpus.cz (accessed March 11, 2018).
Ecke, Peter. 2009. The Tip-of-the-Tongue Phenomenon as a Window on (Bilingual) Lexical Retrieval. In: The Bilingual Mental Lexicon. Interdisciplinary Approaches. Ed. Aneta Pavlenko / Bilingual Education & Bilingualism. Bristol, Buffalo, Toronto: Multilingual Matters. Pp. 185-208.
Groot, Annette M.B. de. 1993. Word-Type Effects in Bilingual Processing Tasks: Support for a Mixed-Representational System. In: The Bilingual Lexicon. Ed. Robert Schreuder and Bert Weltens / Studies in Bilingualism (SIBIL). Ed. Kees de Bot & Thom Huebner. Vol. 6. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Pp. 27-52.
Jarvis, Scott. Pavlenko, Aneta. 2008. Crosslinguistic Influence in Language and Cognition. NY, London: Routledge.
Kroll, Judith F. 1993. Accessing Conceptual Representations for Words in a Second Language. In: The Bilingual Lexicon. Ed. Robert Schreuder and Bert Weltens / Studies in Bilingualism (SIBIL). Ed. Kees de Bot & Thom Huebner. Vol. 6. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Pp. 53-82.
Meara, Paul. 2009. Connected Words: Word Associations and Second Language Vocabulary Acquisition. Language Learning & Language Teaching. Ed. Nina Spada, Nelleke Van Deusen-Scholl. Vol. 24. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company.
Schreuder, Robert. Weltens, Bert. 1993. The Bilingual Lexicon: An Overview. In: The Bilingual Lexicon. Ed. Robert Schreuder and Bert Weltens / Studies in Bilingualism (SIBIL). Td. Kees de Bot & Thom Huebner. Vol. 6. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Pp. 1-10.
Snodgrass, Joan Gay. 1993. Translating versus Picture Naming: Similarities and Differences. In: The Bilingual Lexicon. Ed. Robert Schreuder and Bert Weltens / Studies in Bilingualism (SIBIL). Td. Kees de Bot & Thom Huebner. Vol. 6. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Pp. 83-114.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.