ANTROPOMORFIZEM V STAREJŠEM ČEBELARSKEM IZRAZJU
Povzetek
V pričujočem prispevku je predstavljeno starejše čebelarsko izrazje, ki je v okviru pomenotvornih načinov nastalo na osnovi počlovečenja čebele. Kot središčna tvorbena načina se pri tem kažeta metaforični pomenski prenos in širjenje pomena, saj kot edina omogočata preslikavo pomena med različnimi področji. V analizi, ki je bila osnovana na štirih delih iz obdobja pred uveljavitvijo enotne knjižne norme v sredi 19. stoletja, se je pokazalo, da je tovrstno čebelarsko izrazje dokaj enakovredno zastopano pri vseh vključenih avtorjih in posledično tudi v obeh pokrajinskih različicah slovenskega jezika. V primerjavi s sodobnim stanjem pa ugotovimo, da je v sodobni čebelarski terminologiji ohranjena le približno četrtina teh izrazov.
Prenosi
Literatura
Fajfar, Tanja. 2017: Terminologija v Evropski uniji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Gorjanc, Vojko. 1996. Terminologija novejših naravoslovno-tehničnih strok (ob primeru računalništva in jedrske fizike). V: Jezik in čas. Ur. A. Vidovič Muha. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 251–260.
Hrovatič, Renata. 1992: Metaforični in metonimični pomenski prenosi v terminoloških besednih zvezah: Diplomsko delo. Mentorica: A. Vidovič Muha. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Jemec Tomazin, Mateja. 2010: Slovenska pravna terminologija. Od začetkov v 19. stoletju do danes: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Legan Ravnikar, Andreja. 1997: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških terminov v Vodnikovih Lublanskih novicah (1797). Jezikoslovni zapiski 3. 25–38.
Logar, Nataša. 2001: Elektrotehniška terminologija glede na izvorni jezik. Jezik in slovstvo 46/1–2. 41–53.
Mihelič, Stane. 1976: Peter Pavel Glavar, čebelar, čebelarski pisec, učitelj in organizator. V: Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Ur. M. Mencej. Ljubljana: Zveza čebelarskih društev Slovenije. 20–65.
Novak, France. 2004: Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Petric, Špela. 2018: Slovenski večbesedni leksemi z vidika slovaropisja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Snoj, Jerica. 2010: Metafora v leksikalnem sistemu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Vidovič Muha, Ada. 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Žagar Karer, Mojca. 2011: Terminologija med slovarjem in besedilom. Analiza elektrotehniške terminologije: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Žele, Andreja. 2004: Stopnje terminologizacije v leksiki (na primerih glagolov). V: Terminologija v času globalizacije. Ur. M. Humar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 77–91. 2009: Pomenotvorne zmožnosti z vidika /de/terminologizacije (v slovenščini). V: Terminologija in sodobna terminografija. Ur. N. Ledinek, M. Žagar Karer, M. Humar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 125–139.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
