ANTROPOMORFIZEM V STAREJŠEM ČEBELARSKEM IZRAZJU

  • Simon Atelšek Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Ljubljana, Slovenija

Sažetak

V pričujočem prispevku je predstavljeno starejše čebelarsko izrazje, ki je v okviru pomenotvornih načinov nastalo na osnovi počlovečenja čebele. Kot središčna tvorbena načina se pri tem kažeta metaforični pomenski prenos in širjenje pomena, saj kot edina omogočata preslikavo pomena med različnimi področji. V analizi, ki je bila osnovana na štirih delih iz obdobja pred uveljavitvijo enotne knjižne norme v sredi 19. stoletja, se je pokazalo, da je tovrstno čebelarsko izrazje dokaj enakovredno zastopano pri vseh vključenih avtorjih in posledično tudi v obeh pokrajinskih različicah slovenskega jezika. V primerjavi s sodobnim stanjem pa ugotovimo, da je v sodobni čebelarski terminologiji ohranjena le približno četrtina teh izrazov.

Downloads

Download data is not yet available.

##submission.citations##

Dolar, Kaja. 2015. Razvezane metafore? Inovativne in leksikalizirane metafore v slovenščini. Slovenščina 2.0, 3/1. 90–121.
Fajfar, Tanja. 2017: Terminologija v Evropski uniji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Gorjanc, Vojko. 1996. Terminologija novejših naravoslovno-tehničnih strok (ob primeru računalništva in jedrske fizike). V: Jezik in čas. Ur. A. Vidovič Muha. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 251–260.
Hrovatič, Renata. 1992: Metaforični in metonimični pomenski prenosi v terminoloških besednih zvezah: Diplomsko delo. Mentorica: A. Vidovič Muha. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Jemec Tomazin, Mateja. 2010: Slovenska pravna terminologija. Od začetkov v 19. stoletju do danes: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Legan Ravnikar, Andreja. 1997: Tvorbeni načini upravno-političnih in vojaških terminov v Vodnikovih Lublanskih novicah (1797). Jezikoslovni zapiski 3. 25–38.
Logar, Nataša. 2001: Elektrotehniška terminologija glede na izvorni jezik. Jezik in slovstvo 46/1–2. 41–53.
Mihelič, Stane. 1976: Peter Pavel Glavar, čebelar, čebelarski pisec, učitelj in organizator. V: Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Ur. M. Mencej. Ljubljana: Zveza čebelarskih društev Slovenije. 20–65.
Novak, France. 2004: Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Petric, Špela. 2018: Slovenski večbesedni leksemi z vidika slovaropisja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Snoj, Jerica. 2010: Metafora v leksikalnem sistemu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Vidovič Muha, Ada. 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Žagar Karer, Mojca. 2011: Terminologija med slovarjem in besedilom. Analiza elektrotehniške terminologije: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Žele, Andreja. 2004: Stopnje terminologizacije v leksiki (na primerih glagolov). V: Terminologija v času globalizacije. Ur. M. Humar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 77–91.  2009: Pomenotvorne zmožnosti z vidika /de/terminologizacije (v slovenščini). V: Terminologija in sodobna terminografija. Ur. N. Ledinek, M. Žagar Karer, M. Humar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 125–139.
Philological Studies Vol.16 No.1 2018
Objavljeno
2019-10-17
##submission.howToCite##
Atelšek, S. (2019). ANTROPOMORFIZEM V STAREJŠEM ČEBELARSKEM IZRAZJU. Filološke Studije, 16(1), 182-199. Preuzeto od https://journals.ukim.mk/index.php/philologicalstudies/article/view/287
Broj časopisa
Svezak 16 Br. 1 (2018): Philological Studies
Rubrika
Jezikoslovlje. Glotodidaktika

Autori predstavljaju časopisu originalne radove temeljene na rezultatima vlastitih istraživanja. Suautori su osobe koje su u značajnoj mjeri doprinijele radu. Autor (i suautori) šalju članak zajedno s popunjenim Prijavnim obrascem (Paper Submission Form) koji ujedno ima svrhu suglasnosti s objavljivanjem rada.

Časopis prima neobjavljene znanstvene radove. Ne primaju se članci koji u velikoj mjeri ponavljaju već objavljene radove autora. U ponavljanja se ubraja kompilacija, odnosno tekst sastavljen od isječaka iz objavljene monografije ili od isječaka iz nekoliko drugih radova. Nedopustivi su plagijati i pretjerano citiranje tuđih radova (trećina ukupnoga opsega članka, ili više). Svi citati, posuđeni ulomci i građa trebaju biti popraćeni uputnicom na izvornik, odnosno na autora i primarni izvor. U slučaju ako je udio tuđeg teksta prevelik, autoru će se preporučiti skraćivanje citata i proširenje opsega originalnoga teksta.

Autor treba dobiti sva potrebna dopuštenja za korištenje posuđene građe (ilustracije i sl.), a za koja on ne posjeduje autorska prava. Autor jamči da članak ne sadrži podatke koji nisu pogodni za javno objavljivanje, između ostaloga i tajne podatke.

Popis literature obuhvaća samo one bibliografske jedinice i poveznice koje su zaista upotrijebljene tijekom istraživanja i koje su u tekstu

Preporuka je da se u tekstu navedu podaci o financijskoj podršci provedenog istraživanja (ako ona postoji). Također se može navesti i zahvala kolegama koji su pripomogli nastanku rada, a koji nisu suautori.

Predajući uredništvu rukopis i Prijavni obrazac autor je službeno dao suglasnost da se njegov rad objavi u časopisu Filološke studije. Autor je i dalje vlasnik autorskih prava članka. Autori imaju pravo povući članak u bilo kojoj fazi njegova razmatranja (do trenutka njegove objave na internetskoj stranici) uz to da trebaju o tome pismeno obavijestiti uredništvo.

Objava članaka je besplatna. Sadržaj je dostupan uz licencu Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.