SPOSOJANJE ANGLEŠKIH OSEBNIH IMEN NA SLOVENSKEM: SOCIO-PRAGMATIČNI VIDIK
Povzetek
Prispevek želi osvetliti težnjo slovenskih staršev po poimenovanju svojih otrok z imeni, ki so sposojena iz angleščine. Podatki, zbrani pri Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS), potrjujejo, da se je v preteklih desetletjih povečal vnos tujejezičnih (in s tem tudi angleških) osebnih imen. Primerjava statističnih seznamov najpogostejših imen za novorojence za obdobji 1961-1970 in 2001-2015 pokaže, kako v primeru osebnih imen eksoticizmi (npr. Alex, Liam, Nick, Ruby in Zoe, ki jih najdemo med dvesto najbolj priljubljenimi imeni za zadnje statistično obdobje) tekmujejo z imeni, ki so bila prevzeta in podomačena pred mnogimi leti (npr. Robert). Vnos sposojenih imen obravnavamo z vidika pragmatičnega sposojanja, kot to opisuje in razvija G. Andersen (2014). Podan je kratek zgodovinski pregled sposojanja angleških osebnih imen v slovenščino ter opisana vloga angleščine kot jezika dajalca. Takšne pragmatično sposojene prvine kažejo tudi pomembne sociolingvistične značilnosti sposojevalcev ter posebnosti njihovega odnosa do obeh jezikov. Le-te skušamo analizirati s pomočjo vprašalnika, ki so ga izpolnjevali starši vrtčevskih otrok, in pri tem ovrednotiti kulturološki pomen angleškega jezikovnega vpliva na Slovenskem.
Prenosi
Literatura
Buchstaller, Isabelle. 2008. The localization of global linguistic variants. English World-Wide 29/1, 15–44.
Fischer, Roswitha. 2015. English personal names in international contexts. SKASE Journal of Theoretical Linguistics 12/3, 238–256.
Gerhards, Jürgen. 2010. Die Moderne und ihre Vornamen: Eine Einladung in die Kultursoziologie. 2nd edt. Berlin, Heidelberg: Springer-Verlag.
Gerhards, Jürgen. Hackenbroch, Rolf. 2000. Trends and causes of cultural modernization: an empirical study of first names. International Sociology 15/3, 501–531.
Hanks, Patrick. Hardcastle, Kate. Hodges, Flavia. 2006. A Dictionary of First Names. 2nd edt. Oxford: OUP.
Haugen, Einar. 1950. The analysis of linguistic borrowing. Language 26, 210–231.
Ilc, Gašper. Stopar, Andrej. 2004. Angleški končni -e in Slovenski pravopis. Jezik in slovstvo 49/6, 25-31.
Keber, Janez. 2008. Leksikon imen: onomastični kompendij. 4th edt. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
Lenarčič, Simon. 2012. Vse o imenih v Sloveniji. Ljubljana: Modrijan.
Onysko, Alexander. 2007. Anglicisms in German: Borrowing, Lexical Productivity and Written Codeswitching. Berlin: Walter de Gruyter.
Onysko, Alexander. 2009. Exploring discourse on global English: a case study of discourse on anglicisms in German. English Today 25/1, 25–36.
Onysko, Alexander. Winter-Froemel, Esme. 2011. Necessary loans – luxury loans? Exploring the pragmatic dimension of borrowing. Journal of Pragmatics 43, 1550–1567.
Prince, Ellen F. 1988. On pragmatic change: the borrowing of discourse functions. Journal of Pragmatics 12/5–6, 505–518.
Sicherl, Eva. 2015. The English-Slovene Language Contact: Borrowing of Personal Names. Linguistica 55, 273-289.
Treffers-Daller, Jeanine. 2010. Borrowing. V J. Verschueren, J.-O. Östman, J. Blommaert, in C. Bulcaen, eds. Handbook of Pragmatics Online. Amsterdam/New York: John Benjamins.
Weinreich, Uriel. 1953. Languages in contact: Findings and problems. New York: Linguistic Circle of New York.
https://en.wikipedia.org/wiki/Oswald_of_Northumbria (datum dostopa oktober 2016)
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) https://www.stat.si/ImenaRojstva/sl (datum dostopa julij 2015) in http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp (datum dostopa september 2016)
Office for National Statistics www.ons.gov.uk (datum dostopa julij 2015)
Statistics Denmark www.dst.dk/en (datum dostopa julij 2015), zlasti naslednje strani:
www.dst.dk/en/Statistik/emner/navne/navne-til-myfoedte
www.dst.dk/en/Statistik/emner/navne/Baro
www.dst.dk/en/Statistik/emner/navne/navne-i-hele-befolkningen
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
