ПРОРОЧАНСТВА О ПАДУ ЦАРСТВА У СРПСКИМ И БУГАРСКИМ ЕПСКИМ ПЕСМАМА
Povzetek
Пад царства у традицијској култури Срба и Бугара стилизован је као судбоносни догађај, као крај света. Како је царство по средњовековној хришћанској владарској идеологији, сачуваној и у фолклорној култури, у непосредној вези с трансценденцијом, његов крах приказан је и као најaвљен пророчанствима. Отуда ћемо у овом раду кроз поетичко-естетичку анализу српских и бугарских епских песама о паду царства указати на различите облике пророчанстава о пропасти царства, њихово семантичко поље и њима посредоване слике. Тумачећи сижејну и идејну улогу пророчанстава у оквиру тематско-мотивског комплекса о паду царства испитиваћемо и његово метаисторијско, онтолошко усмерење.
Prenosi
Literatura
Bogišić, Valtazar. (2003). Narodne pjesme iz starijih najviše primorskih zapisa [Folklore songs in the oldest coastal records]. Gornji Milanovac: Lio.
Čajkanović, Veselin. (1994). Rečnik srpskih narodnih verovanja o biljkama [Dictionary of Serbian folk beliefs about plants]. Beograd: SKZ, BIGZ, Prosveta.
Čajkanović, Veselin. (1994) a. Stara srpska religija i mitologija [Old Serbian religion and mythology]. Beograd: SKZ, BIGZ, Prosveta.
Čajkanović, Veselin. (1994) b. Studije iz srpske religije i folklora 1925–1942 [Studies in Serbian religion and folklore 1925–1942]. Beograd: SKZ, BIGZ, Prosveta.
Detelić, Mirjana. (1992). Mitski prostor i epika [Mythical space and epic]. Beograd: SANU.
Dimitrova, Tsvetelina. (2015). Siuzhetniiat tip ,padane na tsarstvoʻ i obraza na ,posledniia carʻ v bŭlgarski i srŭbski kulturen kontekst. In Književna istoriјa No 157. 333-346.
Gerbran, Alen, Ševalije, Žan (Eds.). (2013). Rečnik simbola : mitovi, snovi, običaji, postupci, oblici, likovi, boje, brojevi [Symbol dictionary: myths, dreams, customs, actions, forms, characters, colors, numbers]. Novi Sad: Stylos art.
Gurevič, Aron. (1987). Problemi narodne kulture u srednjem veku [Problems of folk culture in the Middle Ages]. Beograd: Grafos.
vanova, Evgeniia. (2006). Padaneto na srŭbskoto i na bŭlgarskoto tsarstvo: iunachestvo i mŭchenichestvo [The fall of Serbian and Bulgarian empire: “iunachestvo” and martyrdom]. In Balkanskite identichnosti v bŭlgarskata kultura [Balkan identities in Bulgarian culture]. URL: https://balkansbg.eu/bg/content/bidentichnosti/475-padaneto-na srabskotoi- nabalgarskoto-tzarstvoyunachestvo-i-machenichestvo.html (accessed August 27, 2018).
Jagić, Vatroslav. (1868). Srpske narodne pjesme iz Bosne i Hercegovine [Serbian folklore songs from Bosnia and Herzegovina]. In Rad JAZU. Vol. 2. Zagreb: JAZU.
Jovanović, Vojislav. (1997). O lažnoj narodnoj poeziji [About fake folklore poetry]. In Književna istorija [Literary history] No 102. 192-242.
Kachanovskiĭ, Vladimir. (1882). Pamiatniki bolgarskogo narodnogo tvorchestva [Old samples of Bulgarian folklore]. Vol. 1: Sbornik zapadno-bolgarskih pesen so slovarem [The collection of West Bulgarian songs with a dictionary]. Sankt-Peterburg: Tipografiia Imperatorskoĭ Akademii nauk. URL: https://www.prlib.ru/node/363779/source (accessed August 30, 2018).
Karadžić,Vuk S. (1974). Srpske narodne pjesme iz neobjavljenih rukopisa Vuka Stefanovića Karadžića [Serbian folklore songs from unpublished manuscripts of Vuk Stefanovic Karadzic]. Vol. I: Pjesme junačke najstarije [The oldest junaks’ songs]. Beograd: SANU, Naučno dleo.
Karadžić,Vuk S. (1988). Srpske narodne pjesme [Serbian folklore songs]. Vol. II: Sabrana dela Vuka Karadžića [Collected works by Vuk Karadzic]. Beograd: Prosveta.
Kilibarda, Novak. (1974). Bogoljub Petranović kao sakupljač narodnih pesama [Bogoljub Petranovic as a collector of folklore songs]. Beograd: SANU.
Kmetova, Tatjana. (1991). Kosovski boj i Kosovo Polje u bugarskom junačkom epu [Kosovo battle and Kosovo Polje in the Bulgarian heroic epic]. In Kosovski boj u književnom i kulturnom nasleđu [Kosovo struggle in literary and cultural heritage]. Beograd: Međunarodni slavistički centar, Filološki fakultet. 503-510.
Knežević, Saša. (2015). Vukova Pjesnarica u zbirci Srpske narodne pjesme iz Bosne i Hercegovine I Bogoljuba Petranovića [Vuk’s Songbook in the collection of Serbian folk song from Bosnia and Herzegovina and Bogoljub Petranović]. In Prvi svetski rat i srpska književnost. Dva veka od Vukove male prostonarodne slavenosrpske pjesnarice [World War I and Serbian literature. Two centuries since Vuk's little folklore Slavic-Serbian booksongs]. Beograd: Međunarodni slavistički centar. 339-348.
Koleva, Antonina Afanasjeva. (1991). Kosovski junaci u bugarskim narodnim epskim pesmama [Kosovo heroes in Bulgarian folklore epic poems]. In Kosovski boj u književnom i kulturnom nasleđu [Kosovo struggle in literary and cultural heritage]. Beograd: Međunarodni slavistički centar, Filološki fakultet. 533-541.
Krstić, Branislav. (1934). Okultni motivi u našim narodnim pesmama [Occult motifs in our folklore songs]. In Prilozi proučavanju narodne poeziјe [Results of the study of folklore poetry] No 1. 62-70.
Krstić, Branislav. (1939). Proročanstva o Kosovskom boju [Prophecies about the battle of Kosovo]. In Prilozi proučavanju narodne poezije [The results of the study of folklore poetry] No 1. 47-53.
Ljubinković, Nenad. (1975). Preispitivanje oblasti nauke o književnosti [Re- examining the field of literature science]. In Književna istorija [Literary history], No 27. 572-574.
Milošević Đorđević, Nada. (2011). Radost prepoznavanja [The joy of recognition]. Novi Sad: Matica Srpska.
Milošević Đorđević, Nada, Pešić, Radmila. (1996). Narodna književnost [Folklore]. Beograd: Trebnik.
Оrhanović, Stjepan М. (1934). Jedan eshatološki motiv u staroj kosovskoj poeziji [An eschatological motif in old Kosovo poetry]. In Prilozi proučavanju narodne poezije [The results of the study of folklore poetry] No 1-2. 208-214.
Petrović, Sonja. (2010). Od kamena nikom ni kamena: strukturni modeli pesama o zidanju Ravanice [„Od kamena nikom ni kamena“: Structural models of songs about the building of Ravanica]. In Tradiciјa – folklor – identitet: tematski zbornik [Tradition – Folklore – Identity: thematic collection]. Gordana Blagoјević, Ivica Todorović. (Eds.). S. Karlovci: Akademiјa SPC za umetnost i konzervaciјu. 349-372.
Petrović, Sonja. (2010) a. Ženidba kneza Lazara: epski model i variјante [The marriage of Prince Lazarus: an epic model and variants]. In Philologia Mediana, No 2. 247-265.
Pešikan Ljuštanović. (1997). Pošljednje vriјeme u Bibliјi i pesmama iz Vukovih zbirki [„Last time“ in the Bible and poems from Wolf's collections]. In Srpska književnost i Sveto pismo [Serbian literature and Scripture]. Beograd: Međunarodni slavistički centar. 185-192.
Petranović, Bogoljub. (1868). Srpske narodne pjesme iz Bosne i Hercegovine [Serbian folklore songs from Bosnia and Herzegovina]. Vol. 2: Epske pjesme straijeg vremena [Old time epic poems]. Beograd: SUD Državna štamparija.
Petranović, Bogoljub. (1870). Srpske narodne pjesme iz Bosne i Hercegovine [Serbian folklore songs from Bosnia and Herzegovina]. Vol. 3: Junačke pjesme starijeg vremena [Old songs about junaks]. Beograd: SUD Državna štamparija.
Pitulić, Valentina. (2005). Uzrok propasti srpskog carstva u krugu varijanata epskih pesama o Kosovskom boju [The cause of the collapse of the Serbian Empire in the circle of variants of epic poems about the Kosovo battle]. In Letopis Matice srpske [Chronicle of Matica Srpska], Vol. 475, part 6. 1051-1058.
Radulović, Nemanja. (2003). Simbolični snovi u usmenoј epici [Symbolic dreams in the oral epic]. In Književna istoriјa [Literary history] No 119. 25-46.
Sofrić, Pavle. (1972). Glavnije bilje u narodnom verovanju i pevanju kod nas Srba [The main herbs in folk belief and singing of our Serbs]. Beograd: Sv. Sava. Stoĭkova, Stefana (Ed.). (2005). Bŭlgarska narodna poeziia i proza v sedem
toma [Bulgarian folklore poetry and prose in 7 volumes]. Varna: EI "LiterNet". https://liternet.bg/folklor/sbornici/bnpp/haidushki/index.html (accessed September 1, 2018).
Suvajdžić, Boško. (1997). Biblija i motivi naše narodne epske poezije [The Bible and the motifs of folklore epic poetry]. In Srpska književnost i Sveto pismo [Serbian literature and Scripture]. Beograd: Međunarodni slavistički centar. 173- 184.
Suvajdžić, Boško. (1998). Recepcija kosovskog predanja u bugarskoj folklornoj tradiciji [Reception of the Kosovo tradition in Bulgarian folklore]. In Srpski jezik: studije srpske i slovenske [Serbian language: Studies of Serbian and Slovenian] No 1-2. 491-515.
Suvajdžić, Boško. (2012). Srpsko i bugarsko usmeno stvaralaštvo u interkulturnom kodu [Serbian and Bulgarian Folklore in intercultural code]. In Srpsko usmeno stvaralaštvo u interkulturnom kodu [Serbian Folklore in intercultural code]. Boško Suvajdžić (Ed.). Beograd: Institut za književnost i umetnost. 127-193.
Tolstoj, Svetlana, Radenković, Ljubinko (Eds.). (2001). Slovenska mitologija [Slavic Mithology]. Beograd: Zepter book world.
Vakarelski, Hristo (Ed.). (2006). Bŭlgarsko narodno tvorchestvo v dvanadeset toma. T. 3: Istoricheski pesni [Bulgarian folklore. Vol. 3: Historical songs]. V arna: EI "LiterNet". URL: https://liternet.bg/folklor/sbornici/bnt/3/.htm (accessed September 5, 2018).
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
