ГЕЙТ-ЛЕКСЕМЫ В ЯЗЫКЕ СЛАВЯНСКИХ МАСС-МЕДИА
Povzetek
В статье рассматриваются динамические процессы в славянских языках на материале бытующих в масс-медиа гейт-лексем – слов с интернациональным компонентом -гейт в значении ‛скандал’. Выявлены общие закономерности и специфические механизмы культурной апроприации элемента -гейт. Суффиксоид -гейт в славянских масс-медиа выступает маркером глобализации и сверхсобытийности социальной жизни. Наибольшую продуктивность исследуемый элемент проявляет в русском, украинском, чешском и польском языках. Установлено, что словарный состав славянских языков пополняется за счет интерлингвальных (Моникагейт/Monika-gate/Monicagate) и интралингвальных гейт-лексем (Янаевгейт, Vychodilgate). Интерлингвальные единицы являются узуальными. Фиксируются межславянские заимствования гейт-лексем, а также заимствования из германских языков. Дериваты с компонентом -гейт образованы посредством когнитивной метонимической модели, в которой первый компонент обозначает объект скандала (бръмбаргейт), его участника (Begergate), место (Челябинск-гейт).
Prenosi
Literatura
Bolshakov, Vladimir. (2013). Serdyukov and the "female" battalion [Serdyukov i «zhenskiy» batal'on.]. In True [Pravda], August 23. (In Russian.)
Gurova, Irina V. (2018). Geit-proizvodnye: zaimstvovannye vs. obrazovannye na russkoi pochve [Gate-derivatives: borrowed vs. formed on the Russian basis]. In Baltiiskii gumanitarnyi zhurnal [Baltic humanitarian journal], T. 7, No. 3 (24). 29-32. (In Russian).
Ivanian, Elena P., Kudlinskaya-Stempen, Halina, Nikitina Irina N. (2013). Bytovye evfemizmy v russkom, pol'skom i angliiskom iazykakh (na materiale evfemizmov tualetnoi temy) [Domestic euphemisms in Russian, Polish, and English languages (on the basis of euphemisms of a delicate theme)]. Moscow: Flinta. (In Russian.)
Ivanian, Elena P., Piasetska, Agata. (2016). Antropotsentricheskie konnotatsii v nominatsiiakh zhivotnykh (russko-pol'skie sopostavleniia) [Anthropocentric connotations in nominations of animals (Russian-Polish comparisons)]. In Slavianskie iazyki i kul'tury v sovremennom mire [Slavic languages and cultures in the modern world]. Moscow: MAKS Press. 327-330. (In Russian.)
Koriakovtseva, Elena, I. (2015). Iazyk sovremennykh SMI v epokhu globalizatsii: k voprosu ob innovatsiiakh i innovatsionnykh protsessakh [Mass media language in an epoch of globalization: to the question of innovations and innovative processes]. In Novospasskaya, Natalia V. (Compl.). Mnogomernye miry iazyka [[Multidimensional worlds of language]. Moscow: Izdatel’ctvo Rossiiskogo Universiteta druzhby narodov. 108-123. (In Russian.)
Kudlinskaia, Khalina, Senichkina, Elena P. (2009). Priem eponimii v slavianskikh iazykakh [Technique of eponyms in Slavic languages]. In Ivanova-Allenova T.Yu. (Ed.). Russkiy yazyk v sisteme slavyanskikh yazykov [Russian language in the system of Slavic languages]. Samara: Izdatel'stvo Moskovskogo gosudarstvennogo oblastnogo universiteta. 177-179. (In Russian.)
Mukhmatulin, Timur. (2014). «Moral'noe razlozhenie pravyashchego klassa» ["The moral decay of the ruling class"]. In Gazeta.ru [Newspaper.ru], August 8. (In Russian.)
Piliugina, Elena V. (2013). "Sobytie" kak kliuchevoi kontsept postizheniia sovremennoi sotsial'noi real'nosti: semanticheskie i mental'nye aktsenty ["Event" as a key concept of comprehension of modern social reality: semantic and mental accents]. In Studia Humanitatis, No.3. URL: http://st- hum.ru/content/pilyugina-ev-sobytie-kak-klyuchevoy-koncept-postizheniya- sovremennoy-socialnoy-realnosti (accessed April 11, 2019). (In Russian.)
Turkova, Ksenia. (2018). Toksichnyy rybkageyt i ikhtamnet-2 [Toxic fishgate and they-are-absent-theret-2]. In Snob, February 16. URL: https://snob.ru/entry/157688/ (accessed April 4, 2019). (In Russian.)
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
