РЕАЛИЗМОТ НА ИСТОРИЈАТА, РЕАЛИЗМОТ НА ФИКЦИЈАТА
Povzetek
Во теориските концепции за историскиот роман, елаборирани од страна на: Елизабет Веселинг, Брајан Мекхејл, Виктор Жмегач се констатираат три фази низ кои поминува овој жанр (традиционален или реалистички, модернистички и постмодернистички историски роман), идентификуван низ призма на неговиот однос кон историјата/историографијата и низ наративните и низ структурните манифестации на тој однос во романот. Поаѓајќи од овие теориски премиси, целта на трудот е да се толкуваат три македонски романи, видени како парадигматични за фазата на реалистичкиот историски роман: Толе-паша и Шаќир-војвода на Стале Попов и Солунските атентатори на Јован Бошковски. Интерпретативниот фокус е поставен врз две рамништа: врз романескниот однос кон историјата/историографијата и врз структурните манифестации на односот книжевност историја.
Prenosi
Literatura
Андоновски, Венко. (1997). Структурата на македонскиот реалистичен роман. Скопје: Детска радост.[Andonovski, Venko. (1997). Strukturata na makedonskiot realistichen roman. The Structure of Macedonian Realistic Novel. Skopje:Detska radost]. (In Macedonian).
Бошковски, Јован. (2008). Солунските атентатори. Битола: Микена. [Boshkovski, Jovan. (2008). Solunskite atentatori. The Salonika Assassins.Bitola:Mikena]. (In Macedonian).
Квас, Корнелије. (2016). Границе реализма. Београд: Завод за уџбенике. [Kvas, Kornelije. (2016). Granice realizma. The Borders of Realism. Belgrade:Zavod za udjbenike]. (In Serbian).
Компањон, Антоан. (2001). Демон теорије. Нови Сад: Светови. [Compagnon, Antoine. (2001). Demon teorije. The Demon of Theory. Novi Sad: Svetovi]. (In Serbian).
Попов, Стале. (1976). Толе паша. Скопје: Наша книга. [Popov, Stale. (1976). Tole Pasha. Skopje: Nasha kniga]. (In Macedonian).
Попов, Стале. (1987). Шаќир војвода. Скопје: Наша книга. [Popov, Stale. (1987). Shakir vojvoda. Skopje: Nasha kniga]. (In Macedonian).
Ќулавкова, Катица. (2009). Демонот на толкувањето. Скопје: МАНУ. [Kulavkova, Katica. (2009). Demonot na tolkuvanjeto. The Demon of Interpretation. Skopje:MASA]. ( in Macedonian).
Erll, Astrid, Rigney, Ann. (2006). Literature and the Production of Cultural memory: Introduction. European Journal of English Studies, 10(2). 111-116.
Flaker, Aleksandar. (1976). Stilske formacije. [Stylistic Formations]. Zagreb: SNL. (In Croatian).
Hrushovski, Benjamin. (1984). Fictionality and Frames of Reference: Remarks on a Theoretical Framework. Poetics Today, 5(2). 227-551.
Hladnik, Miran. (2001). Temeljni problemi historijskog romana. [Fundamental problems of Historical Novel]. Razlika/Difference, br 1. 197-222. (In Bosnian).
McHale, Brian. (2001). Postmodernist Fiction. London and New York: Routledge.
Wesseling, Elisabeth. (1991). Writing History as a Prophet. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing.
Žmegač. Viktor. (1982. Književnost i zbilja. [Literature and Reality]. Zagreb: Školska knjiga . (In Croatian).
Žmegač. Viktor. (1987). Povijesna poetika romana. [Historical Poetics of Novel]. Zagreb: GZH. (In Croatian).
Žmegač. Viktor. (1994). Književnost i filozofija povijesti. [Literature and Philosophy of History]. Zagreb: Hrvatsko filozofsko društvo. (In Croatian).
Copyright (c) 2023 Marija Gjorgjieva-Dimova
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
