VOKATIV U NASTAVI HRVATSKOGA KAO INOGA JEZIKA
Povzetek
Vokativ se u poučavanju hrvatskoga kao inoga jezika (HIJ) najčešće uvodi kao zadnji, sedmi padež. To se može pripisati njegovim specifičnim morfološkim, sintaktičkim i semantičko-pragmatičkim obilježjima, ali i činjenici da se najmanje upotrebljava. Specifičan je jer je nezavisan padež (kao i nominativ), ima izraženu komunikacijsku funkciju (obraćanje, dozivanje i dr.) te je samo djelomično gramatikaliziran. Naime, često se izjednačavaju nominativna i vokativna morfološka obilježja kao rezultat utjecaja drugih jezika, organskih idioma i različitih funkcionalnih stilova. Ponekad se govori o izumiranju vokativa, no bilo bi primjerenije govoriti o njegovoj demorfologizaciji. Za razliku od drugih padeža, vokativ se nedosljedno obilježava posebnim morfološkim oblikom što je izazov u obradi vokativa u nastavi HIJ-a. U radu se promišlja o obradi vokativa koja bi u isto vrijeme uvažavala komunikacijske potrebe učenika HIJ-a na početnoj razini učenja jezika (A2 razina prema Zajedničkom europskom referentnom okviru za jezike) te stanje u suvremenome hrvatskome standardnom jeziku.
Prenosi
Literatura
Alexander, Ronelle. (2006). Bosnian, Croatian, Serbian: A Grammar with Sociolinguistic Commentary. Univ. of Wisconsin Press. (In English)
Barešić, Jasna. (2000). Dobro došli 1. Gramatika i rješenja zadataka. [Welcome 1. Grammar and keys]. Zagreb: Sova – Škola za strane jezike. (In Croatian)
Barić i sur. (2005). Hrvatska gramatika [Croatian grammar]. Zagreb: Školska knjiga. (In Croatian)
Belaj, Branimir i Talacković Faletar, Goran. (2014). Kognitivna gramatika hrvatskoga jezika [Cognitive grammar of Croatian language]. Zagreb: Disput. (In Croatian)
Bjedov, Vesna. (2009). „Prihvaćenost novoga poretka poučavanja padeža“ [„The attitude to the New Approach to Teaching Cases Proposed by the Croatian Language Curriculum“]. U Lahor: časopis za hrvatski kao materinski, drugi i strani jezik [Lahor: Journal for Croatian as Mother, Second and Foreign Lanugage], 1(7), 24-58. (In Croatian)
Blagus Bartolec, Goranka. (2015). „Svašta pomalo o padežima“ [„A little bit about cases“]. U Hrvatski jezik: znanstveno-popularni časopis za kulturu hrvatskoga jezika [Croatian language: scientific-popular journal for the culture of Croatian language]. 14-17. (In Croatian)
Božinić, Petra. (2021). „Obrada vokativnih obilježja u suvremenim udžbenicima i školskim gramatikama hrvatskoga jezika“ [„The interpretation of vocative linguistic features in contemporary textbooks and grammar books of the Croatian language“]. U Školski vjesnik: časopis za pedagogijsku teoriju i praksu [School herald: journal for pedagogical theory and practice]. 95-119. (In Croatian)
Čilaš Mikulić, Marica; Gulešić Machata, Milvia, Udier, Sanda Lucija, Pasini, Dinka. (2006). Hrvatski za početnike 1 [Croatian for beginners 1]. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada. (In Croatian)
Čilaš Mikulić, Marica; Gulešić Machata, Milvia, Udier, Sanda Lucija. (2008). Razgovarajte s nama. Udžbenik i vježbenica za razinu A2/B1 [Talk to us. Schoolbook and workbook for levels A2/B1]. Zagreb: FF press. (In Croatian)
Gulešić Machata, Milvia; Udier, Sanda Lucija. (2019). „Poučavanje gramatičkih kategorija i njihovih oblika u ovladavanju hrvatskim kao inim jezikom“ [„Grammatical categories and their forms in learning Croatian as a foreign and a second language“]. U Strani jezici: časopis za primijenjenu lingvistiku [Foreign languages: Journal for Applied Linguistics]. 7-23. (In Croatian)
Ham, Sanda. (2002). Školska gramatika hrvatskoga jezika [School grammar of Croatian language]. Zagreb: Školska knjiga. (In Croatian)
Grgić, Ana; Gulešić Machata, Milvia (ur.). (2017). Hrvatski A2: Opisni okvir referentne razine A2 [Croatian A2: Descriptive framework of reference level A2]. Zagreb: FF press. (In Croatian)
Jelaska, Zrinka. (2006). „Padežni izazov: hrvatska sklonidba i određivanje padeža“ [„Case Challenge: Croatian Declination and Case Identification“]. U Metodički profili [Methodology profiles]. 40-42. (In Croatian)
Jelaska, Zrinka. (2015). Basic Croatian Grammar: Sounds, Forms, Word Classes. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo. (In English)
Juričić, Dinka. (1994). Reci mi hrvatski. Udžbenik [Tell me in Croatian. Schoolbook]. Zagreb: Školska knjiga. (In Croatian)
Kapović, Mate. (2006). „Najnovije jezične promjene u zagrebačkom govoru“ [„The newest language changes in the dialect of Zagreb“] U Kolo 4. (izvor: https://www.matica.hr/kolo/301/Najnovije%20jezi%C4%8Dne%20promjene%20u%20zagreba%C4%8Dkom%20govoru/, pristup 15. rujna 2022.) (In Croatian)
Karlić, Virna; Cvitković, Ivana. (2017). „Vokativnost u hrvatskoj i srpskoj jezičnoj normi i upotrebi: morfološki pristup“ [“Vocativity in Croatian and Serbian language norm and usage : a morphological approach“]. U Filološke studije [Philological Studies]. 228-242. (In Croatian)
Kodrić Gagro, Ana i Vraneša, Ana. (2016). „Okamenjivanje: promjene u funkciji padeža u suvremenome hrvatskom jeziku ["Freezing: changes in case function in contemporary Croatian language“]. U S. Botica, D. Nikolić, J. Tomašić i I. Vidović Bolt (ur.). Šesti slavistički kongres. Hrvatsko filološko društvo. 401-411. (In Croatian)
Kolaković, Zrinka. (2007). „Zastupljenost padeža u hrvatskome jeziku u pisanim i govornim tekstovima“ [„The frequency of Cases in Croatian written and spoken data“]. U Lahor: časopis za hrvatski kao materinski, drugi i strani jezik [Lahor: Journal for Croatian as Mother, Second and Foreign Lanugage]. 242-270. (In Croatian)
Maresić, Jela. (1995). „O ostacima kajkavskoga vokativa“ [„On Remnants of the Kajkavian Vocative“]. U Filologija [Philology]. 235-238. (In Croatian)
Matovac, Darko. (2022). Basic Croatian Grammar. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada. (In English)
Raguž, Dragutin. (1997). Praktična hrvatska gramatika [Practical Croatian grammar]. Zagreb: Medicinska naklada. (In Croatian)
Stolac, Diana. (2005). „Komunikacijske funkcije vokativa“ [„Vocativ's communication functions“]. U Od fonetike do etike [From Phonetics to Ethics]. 173-184. (In Croatian)
Tanacković Faletar, Goran, Matovac, Darko. (2009). „Uporabno utemeljena teorija usvajanja jezika oprimjerena razvojem padežnog sustava imenica hrvatskoga jezika“ [„Usage-based Model of Language Acquisition: An Example of the Development of Noun Inflection in the Croatian Language“]. U Suvremena lingvistika [Contemporary Linguistics]. 247-273. (In Croatian)
Težak, Stjepko; Babić, Stjepan. (1992). Gramatika hrvatskoga jezika [Grammar of Croatian language]. Zagreb: Školska knjiga. (In Croatian)
Udier, Sanda Lucija; Gulešić-Machata, Milvia; Čilaš-Mikulić, Marica. (2006). „Gramatičko-semantički pristup obradi padeža“ [„Grammatical-semantic approach to Croatian Cases“]. U Lahor: časopis za hrvatski kao materinski, drugi i strani jezik [Lahor: Journal for Croatian as Mother, Second and Foreign Lanugage]. 36-48. (In Croatian)
Copyright (c) 2022 Tanja Salak
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
