MACEDONIAN CHILDREN′S LITERATURE IN THE XIX CENTURY
Povzetek
The text will follow the appearance of the first children's works in the Macedonian literary XIX century. Their significance, despite the fact that they do not have high aesthetic values, is nevertheless great, because they responded to the needs of the time. Furthermore, they give us the opportunity to determine the continuity of development of Macedonian children's literature, which has primary importance for the mental, emotional and educational development of children. We note, especially in the last few years, that the interest for children's literature is great, both by authors and by publishers, who have started republishing works. This confirms the universality of children's literature, with its timeless themes and motives which are interesting, intriguing, attractive, fun, fulfilling their ultimate pedagogical function, directing the child towards better life principles.
Up until the Enlightenment, there was no interest in the child, except for the solitary manifestations by John Locke, Jan Amas Komensky and Jean-Jacques Rousseau. A real interest in the child was shown in the time of Romanticism. Within the Macedonian cultural development there is an interest shown in children during the Enlightenment, at the beginning of the XIX century. The first books published in the vernacular were intended for adults, but at the same time provided directions for better upbringing of children. The first authors of children's works, among the series of their activities, were collectors of folk art who were also engaged in education. Authors of the so far discovered works for children are Partenija Zografski, Jordan Hadzi Konstantinov Dzinot, Grigor Prlichev, Evtim Sprostranov, Tomo Sminjanic Bradina, and we will also acknowledge Marko Cepenkov.
Prenosi
Literatura
Друговац, Миодраг. (1975). Македонски писатели за деца. Скопје: Македонска книга [Drugovac, Miodrag. (1975). The Macedonian writers for children. Skopje: Makedonska kniga]. (In Macedonian.)
Џинот, Хаџи Константинов, Јордан. (1987). Избрани страници. Приредил Блаже Конески. Скопје: Мисла [Đinot, Hađi Konstantinov, Jordan. (1987). Selected pages. Skopje: Misla]. (In Macedonian.)
Китевски, Марко. (1982). Злата чаша. Скопје: НИО "Студентски збор" [Kitevski, Marko. (1982). The gold glass. Skopje: NIO "Studentski zbor"]. (In Macedonian.)
Kokjara, Đuzepe. (1984). Folklor kао oruđe politike i nacionalnog dostojanstva u romantizmu. U: Istorija folklora u Evropi [Folklore as an Instrument of Politics and National Dignity in Romantic Period. In: History of Folklore in Europe]. Beograd: Prosveta. (In Serbian.)
Миладинов, Константин. (1980). Избор. Избор и предговор Гане Тодоровски. Скопје: Мисла [Miladinov, Konstantin. (1980). Selected works. Selection and introduction by Gane Todorovski. Skopje: Misla]. (In Macedonian.)
Миронска-Христовска, Валентина. (2004). Литературното дело на Евтим Спространов. Скопје: Институт за македонска литература [Mironska-Hristovska, Valentina. (2004). The Literary Work of Evrim Sprostarnov. Skopje: Institut za makedonska literature]. (In Macedonian.)
Миронска-Христовска, Валентина. (2005). Просветителството во Македонија. Скопје: Институт за македонска литература [Mironska-Hristovska, Valentina. (2005). The Enlightenment in Macedonia. Skopje: Institut za makedonska literature]. (In Macedonian.)
Пенушлиски, Кирил. (1981). Македонски фолклор. Скопје: Мисла [Penušliski, Kiril. (1981). Macedonian Folklore. Skopje: Misla]. (In Macedonian.)
Пенушлиски, Кирил. (1988). Одбрани фолклористички трудови. Скопје: Македонска книга [Penušliski, Kiril. (1988). Selected folklore works. Skopje: Makedonska kniga]. (In Macedonian.)
Поленаковиќ, Харалампие. (2007). Избрани дела 5. Скопје: Култура [Polenakovič, Haralampie. (2007). Selected works 5. Skopje: Kultura]. (In Macedonian.)
Прличев, Григор. (1993). Водач ме праќа татковината. Избор, поговор и коментари Наум Целакоски. Скопје: Матица македонска [Prličev, Grigor. (1993). A Guide Sends Me the Homeland. Selection of texts, discussion and commentary by Naum Celakoski. Skopje: Matica makedonska]. (In Macedonian.)
Прокопиев, Александар. (1997). Патувањата на сказната. Скопје: Магор [Prokopiev, Aleksandar. (1997). The Journeys of the Fairytale. Skopje: Magor]. (In Macedonian.)
Проп, Владимир. (1982). Морфологија бајке. Београд: Просвета [Prop, Vladimir. (1982). Fairytale Morphology. Beograd: Prosveta]. (In Serbian.)
Risojević, Ranko. (2019). Literatura za decu mora biti izvan prolaznosti vremena [Children’s literature must be beyond the passage of time]. Available at: https://www.subotica.info/2019/09/25/20ranko.risojevic-literatura-za-decu-mora-biti-izvan-prolaznosti-vremena
Саздов, Томе. (1970). Преглед на македонската народна проза. Скопје: Култура [Sazdov, Tome. (1970). Review of Macedonian Folk Prose. Skopje: Kultura] (In Macedonian.)
Спростарновъ, Евтим. (1896). Честити. София [Sprostranov, Evtim. (1896). Čestiti. Sofia]. (In Bulgarian.)
Спростарнов, Евтим. (1904-1905). Дѣтска забава 1-10. София [Sprostranov, Evtim. (1904-1905). Children's Amusement. Sofia. (In Bulgarian.)
Спространовъ, Евтим. (1904). Китка. Сѣръ. [Sprostranov, Evtim. (1904). Kitka. Serres]. (In Bulgarian.)
Спространовъ, Евтим. (1904). Почивка. София [Sprostranov, Evtim. (1904). Rest. Sofia]. (In Bulgarian.)
Спространовъ, Евтим. (1902). Приказки за дѣца. София [Sprostranov, Evtim. (1896). Fairytales for Children. Sofia]. (In Bulgarian.)
Спространовъ, Евтим. (1896). Разкази за дѣца. Пловдивъ: Печатница на Хр. Дановъ [Sprostranov, Evtim. (1896). Stories for Children. Plovdiv: Pečatnica na Xr. Danov]. (In Bulgarian.)
Стојановска-Друговац, Јованка. (2000). Бајка на животот. Скопје: Институт за македонска литература [Stojanovska-Drugovac, Jovanka. (2000). A Fairytale of Life. Skopje: Institut za makedonska literatura]. (In Macedonian.)
Тодоровски, Гане. (2004). Книга за Џинот. Скопје: Штрк [Todorovski, Gane. (2004). A book about Đinot. Skopje: Štrk]. (In Macedonian.)
Тодоровски, Гане. (2002). Книга за Прличев. Скопје: Штрк [Todorovski, Gane. (2000). A book about Prlichev. Skopje: Štrk]. (In Macedonian.)
Тушевски, Ванчо. (2000). Поетика и реторика на новата македонска книжевност – XIX век. Скопје: Менора [Tuševski, Vančo. (2000). Poetics and Rhetoric of the New Macedonian Literature – XIX Century. Skopje: Menora]. (In Macedonian.)
Vuković, Novo. Uvod u književnost za djecu i omladinu [Introduction to children and youth’s literature]. Podgorica: Unireks. (In Serbian.)
Copyright (c) 2021 Valentina Mironska-Hristovska
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
