ANTROPOLOŠKO-ETIČNI TEMELJI ČLOVEŠKE KULTURE
Povzetek
From old times the religion, philosophy and arts make the grounds of the man’s culture. The man found in them his anthropological and ethical origins and his centre. A characteristic of the classical cultures was to preserve the originality and the profoundness of life. The development of the culture of New Ages made these grounds outer and total. Many (post)modern thinkers pay attention to these problems. After all experiences with the modern totalitarian regimes, it is becoming more and more urgent to find these cultural origins again. The subtle dialog of culture should be cultivated. All areas of culture must be involved, not only religion, philosophy, arts and sciences, but also the politics, economy, all branches of production. Whether the man is prepared to find out and to implement the mechanisms of the long duration, demanded by the logic of the Christ’s Sermon on the mount (Lc 5, 1-12), that is the problem of his survival.
Prenosi
Literatura
Ljubljana: Družina, 1999.
Anders G. Antiquiertheit des Menschen I / G. Anders. München: Beck, 1992.
Aristoteles Metafizika / Aristoteles. Ljubljana: ZRC, 1999.
Aurobindo S. Človeški ciklus / S. Aurobindo. Ljubljana: SM, 1980.
Burckhardt J. Kulturgeschichte Griechenlands / J. Burckhardt. Berlin, Leipzig,
Wien: P. Aretz, Olten, 1934.
Cassirer E. An Essay of Man / E. Cassirer. Yale: University Press, 1944.
Cassirer E. The Philosophy of Symbolic Forms / E. Cassirer. New Haven, London:
Yale University Press, 1975.
Cassirer E. Versuch über den Menschen. Einführung in eine Philosophie der
Kultur / E. Cassirer. Frankfurt/M.: Insel, 1990.
Cicero G.T. De natura deorum / G.T. Cicero. Stuttgart: P Reclam, 1995.
Gehlen A. Der Mensch. Seine Natur und seine Stellung in der Welt / A. Gehlen.
Wiesbaden: Athenaion, 1978.
Gerjolj S. Beziehungen zwischen den Generationen: in einer sich vom
Totalitarismus zur Demokratie bewegenden Gessellschaft / S. Gerjolj.
Religins. pädagische Beitäge 44, 2000. S. 153-161.
Hauskeller M. Geschichte der Ethik (Antike) / M. Hauskeller. München: DTV,
1997.
Heidegger M. Nietzsche v Der Europäische Nihilismus / M. Heidegger. Stuttgart:
Cotta, 1998.
Ivić I. Čovek, kao animal symbolicum / I. Ivić. Beograd: Nolit, 1978.
Janeway C. Art / C. Janeway. Oxford. The Oxford Companion to Philosophy: UP,
1995.
Jaspers K. Der philosophische Glaube / K. Jaspers. München: Piper, 1974.
Juhant J et. al. Person and Good. Ethical Implications of the Image of the Man in
the Postmodern World / J. Juhant, B. Žalec (ur.- 2006). Münster: LIT, 2006.
Kamlah W. et. al. Logische Propädeutik / W. Kamlah, P. Lorenzen. Mannheim:
Bibliograph. Institut, 1967.
Kant I. Kritik der Urteilskraft / I. Kant // Theorie-Werkausgabe IX, Frankfurt
(Suhrkamp). 1957.
Kather R. Die Relation zwischen Leib und Seele als der Schlüssel zur Definition der
Person / R. Kather // J. Juhant, B. Žalec (ur.- 2006). Person and Good. Ethical
Implications of the Image of the Man in the Postmodern World. Münster: LIT,
2006.
Klun B. Das Gute vor dem Sein. Levinas versus Heidegger / B. Klun. Frankfurt/M:
Peter Lang, 2000.
Knapp M. Verantwortetes Christsein heute / M. Knapp. Freiburg ect.: Herder, 2006.
Kołakovski Ł. Von der Richtigkeit der Maxime «Der Zweck heiligt die Mittel» /
Ł. Kołakovski // Der Mensch ohne Alternative, München, Laktantius, L.C.F.,
Divinae institutiones, VII 28. 2003. Angl.: Divine institutes (translated with an
introduction and notes by Anthony Bowen and Peter Garnsey). Liverpool:
University Press, 1967.
Küng H. Projekt Weltethos / H. Küng. München: Piper, 1990.
Luckmann T. Nevidna religija / T. Luckmann. Ljubljana, 1997.
Munford L. Mythos der Maschine: Kultur, Technik und Macht / L. Munford.
Frankfurt am Main: Fischer Taschenbuch, 1986.
Nietzsche F. Werke in zwei Bänden / F. Nietzsche. München: Hanser (brez letnice).
Pascal B. Misli / B. Pascal. Celje: MD, 1999.
Platon Der Staat, Sämtliche Dialoge / Platon. Hamburg: Meiner, 1993.
Rožanc M. Iz krvi in mesa / M. Rožanc. Ljubljana: MK, 1981.
Satura V. Struktur und Genese der Person / V. Satura. Innsbruck: Tyrolia, 1970.
Schmidt P.W. Der Ursprung der Gotttesidee / P.W. Schmidt. Münster, 1912.
Schupp F. Geschichte der Philosophie II / F. Schupp. Hamburg: Meiner, 2003.
Slatinek S. Zakon, ki ga ni bilo / S. Slatinek // Znanstvena zbirka Teologija. Maribor:
Slomškova založba, 2005.
Sloterdijk P. Sphären II, Globen / P. Sloterdijk. Frankfurt: Suhrkamp, 1999.
Sovre A. Predsokratiki / A. Sovre. Ljubljana: SM, 1988.
Unamuno M. de Tragično občutje življenja / M. de Unamuno. Ljubljana: SM, 1983.
Urbančič I. Zaratustorvo izročilo I / I. Urbančič. Ljubljana, 1993.
Veber F. Znanost in vera / F. Veber. Ljubljana, 1923.
Žalec B. Doseganje dobrega (Reaching for Good) / B. Žalec. Ljubljana: Študentska
založba, 2005.
Žalec B. Education from the anthropological point of view / B. Žalec //
Anthropologica. Notebooks. Ljubljana, 2000. Vol. VI. №. 1. P. 9-19.
Copyright (c) 2006 Janez Juhant
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
