ХАБИТУАЛНИ МОРФОСИНТАКСИЧКИ СТРУКТУРИ
Povzetek
Habitualness is a complex aspect composed of two aspectual values: a subordinate moment and a dominant continuum, and its definition is as follows: X is such that (when/if S) P occurs. For example: Vo nedelite odime na Vodno: 'nie sme takvi što (koga/ako e nedela) se slučuva da otideme na Vodno' (On Sundays we go to Vodno: 'we are such that (when/if it is Sunday) we go to Vodno'.) The action designated by the habitual semanteme/structure represents the subordinate event P of habitualness (the moment), whereas the continuative dominant aspect is represented by the open possibility for the event to take place. The activator for the event to take place somewhere along the temporal line is the feasible condition S. At a formal level the aspectual category of habitualness in Macedonian is expressed by: 1) habitual semantemes, 2) habitual morphosyntactic structures and 3) habitual syntactic structures. At the morphosyntactic level the aspectual category of habitualness is expressed through verbal constructions composed of semantemes placed in an appropriate syntactic context, i.e. it is a combination of the aspectual value of the semanteme + its position (function) in the sentence. The habitual morphosyntactic structures in Macedonian are the following: 1. the ḱe-constructions; 2 the constructions with čini + imperative and 3. the da-constructions. The habitual ḱe-constructions (which are the habitual future tense, the habitual future-in-past tense and the habitual future perfect tense), and the constructions with čini + imperative are special morphosyntactic structures in the Macedonian language which are used to express a series of events reccurring in a determined order: Ḱe go pročitav vesnikot, ḱe pojaduvav i ḱe izlezev – 'I am such that (when/if S) it can occur for me to read the newspaper (P1), to have my breakfast (P2) and to get out (P3)' or: Toj čini – pojdi, dojdi i sè taka. The habitual future tense of perfective verbs in Macedonian is specialized for expressing a series of events in an open interval, and not in an assumed interval of habitualness, which results from the fact that the habitual perfective present does not exist in the modern Macedonian anymore, while it still exists in all other Slavic languages. The habitual da-constructions are complex verbal predicates composed of an introductory verb: znae, (mu) se slučuva, praktikuva or an introductory perifrastic structure: ima običaj, ima navika + the da-particle + perfective: pratikuva da zgotvi, ima običaj da dojde.
Prenosi
Literatura
1987.
Конески К. Глаголските конструкции со ќе во македонскиот јазик / К. Конески. Скопје:
Институт за македонски јазик “Крсте Мисирков”, 1990.
Конески К. За македонскиот глагол / К. Конески. Скопје, Детска радост, 1999.
Пановска-Димкова И. Видската категорија хабитуалност во македонскиот јазик: Докторска
дисертација / И. Пановска-Димкова. Скопје: Фонд на Филолошкиот факултет ,,Блаже
Конески”, 2003.
Пановска-Димкова И. Македонските еквиваленти на српскиот презент од перфективни
глаголи / И. Пановска-Димкова // Првата македонско-српска научна конференција од
областа на јазикот и литературата. Охрид, 2002. Во печат.
Спасов Љ. Од проблематиката на императивот во македонскиот јазик / Љ. Спасов // Studia
Linguistica Polono-Meridianoslavica. Скопје, 1996. С. 81-88.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
